Šušteršič, France (1945–)

ŠUŠTERŠIČ, France, geolog, krasoslovec, jamar, r. 8. jun. 1945 v Lj. Oče Franc, gimn. prof., mati Minka Jeglič. Po maturi na real. gimn. 1964 je 1976 diplomiral na Filoz. fak. lj. U iz geologije. Za diplomsko delo Kvartarni sedimenti v zasutih breznih Notranjskega krasa je dobil 1977 študentsko Prešernovo nagrado. Vzporedno je že med obiskovanjem osemletke študiral na Glasb. š. Fr. Šturma v Lj. violino in violo in končal deseti razr. 1971 z odličnim uspehom. Po diplomi se je vpisal s svojimi dotedanjimi razpravami na tretjo stopnjo geološkega študija. Na temelju zagovora že objavljenih del je brez predhodnega magisterija po predložitvi disertacije Uporabnost Fourierjeve analize v fizikalni speleologiji promoviral za doktorja febr. 1986. Strok. se je izpopolnjeval v Franc., mednar. znanstvenih srečanj pa se je udeležil v Franc. in ČSSR. - Dec. 1974 se je zaposlil na Inštitutu za raziskovanje krasa SAZU v Postojni kot strok. delavec, 1976 je bil izvoljen za asistenta, 1979 za asistenta z reelekcijo, 1984 je postal raziskovalni sodelavec. Področje njegovega dela obsega uvajanje matematične metodologije v krasoslovje in študij temeljnih problemov speleologije ter geomorfologije krasa. - Že od dijaških let je aktiven v Jamarski zvezi Sje, kjer je bil upravnik katastra, vodja strok. komisije in podpreds. Društva za raziskovanje jam Lj. Zdaj je član izvrš. odb. Jamarske zveze in član ured. odb. revije Naše jame. Za svoje jamarsko delo je prejel zlato značko Jamarske zveze Sje ter bronasto in srebrno plaketo B. Kidriča pri Zvezi organizacij za tehn. kulturo. - Napisal je vrsto znanst. razprav in člankov, tu se bomo omejili na tiste, ki obravnavajo kras in prim. problematiko. V Acta carsologica je objavil: Kraško podzemlje ob severovzh. kotu Planinskega polja (5, 1970, 207–70; sodel. Matjaž Puc); Morfologija in hidrogrofija Najdene jame (10, 1981, 131–55); Movraška in Smokavska vala ter Jama pod Krogom (11, 1982, 77–97; sodel. P. Habič, Rado Gospodarič, And. Mihevc); Preprost model preoblikovanja udornic (12, 1983, 1–32); Metoda morfometrije in računalniške obdelave vrtač (13, 1984, 79–98); v Geografskem vestniku (GV): K problematiki udornic in sorodnih oblik visoke Notranjske (45, 1973, 71–86); Nekateri metrični problemi udornic (46, 1974, 27–46); Prispevek k poznavanju pritočnega dela Planinskega polja in Postojnskih vrat(50, 1978, 51–63); Nekaj misli o oblikovanosti kraškega površja (54, 1982, 19–28); V Naših jamah: Raziskave večjih brezen v okolici Sežane in Divače (12, 1971, 92–96); Principi vodenja jamskega katastra JZS (17, 1975, 15–27); Dimenzioniranje kraških votlin 21, 1980, 61–73). S krajšimi prispevki je sodeloval še v Proteusu, Glasu podzemlja idr., tudi v tujem tisku. Izdelal je nad 20 elaboratov, sam in s sodelavci, med njimi so pomembni Osnovna speleotoška karta Sje (9 opisov in enako št. kart).

Prim.: Osebni podatki; LSAZU 1978; Biografije in bibliografije raziskovalcev ZRC SAZU, druga knjiga, Lj. 1988, 293–97, kjer so navedena vsa dela.

Svk.