Šust, Janez (1831–1896)

ŠUST Janez, duhovnik, narodni delavec, r. 9. mar. 1831 v župniji Stara Loka (pri Škofiji Loki), u. 15. apr. 1896 v Trstu. Oče Janez, trgovec, mati Uršula Križaj. Ginm. je dokončal v Lj. Po maturi je prišel v tržaško škofijo in bil v gor. bogoslovju od 1854 do 1857. Zadnje leto bogoslovja je dokončal v Trstu in 27. sept. 1857 prejel mašniško posvečenje. Služboval je v Pazinu, v Buzetu in 1862 prišel v Trst za vikarja pri Sv. Justu. Študiral je na Dunaju, kjer je 5. avg. 1865 dosegel doktorat iz teologije, ko je bil že prof. pastoralne teol. in jusa v trž. bogoslovju. 1864 je prišel v škof. pisarno, kjer je ostal do smrti. 1866 je bil sodnik pri cerkv. sodišču, 1869 škof. kancler, 1870 konzistorialni svetnik in prosinodalni izpraševalec, 1876 častni kanonik, 1880 pravi kanonik, 1884 dekan stolnega kapitlja in 1885 stolni prošt, 1892 generalni vikar pod škofom Glavino. 1887 je prejel odlikovanje apostolskega protonotarja. Dvakrat je bil izvoljen za kapitularnega vikarja: po smrti škofa Dobrile (13. jan. 1882) in po odpovedi škofa Glavine (2. dec. 1895). Novega škofa ni dočakal, ker je prej umrl. (Za njim je bil imenovan za kapitularnega vikarja kanonik Franc Černe). - »Šust je bil zvest sin slov. naroda. Ostal je trden v zvestobi do svoje krvi, tudi v viharjih sovraštva in strasti. Bil je mož na vse strani, neutrudno delaven, vzornega značaja, skromen in redoljuben, dičila ga je prava gorenjska možatost, bil je radodaren in usmiljen« (Edinost). - Bil je večletni odb. Matice Slovenske, podpiral je Družbo sv. Cirila in Metoda in narodna podjetja.

Prim.: ŠkATrst; ŠematTrst; Curia episcopalis, Trst 4/1896; E 1896, št. 46, 47; L'Amico, Trst 1896, št. 18; B. Milanovič, Hrvatski narodni preporod u Istri, knjiga II Pazin 1973, 299.

Škerl