Štular, Dušan (1901–1992)

ŠTULAR Dušan, pianist, dirigent, pedagog in skladatelj, r. 6. apr. 1901 v Trstu, živi v Novem Sadu. Oče Avgust, modni kreator in kostumograf, mati gled. igralka, oper. in operetna pevka, miljenka trž. publike Zofija Sornig, »Zofka Štularjeva«, kakor so jo običajno imenovali. Osn. š. v Trstu; 5 razr. nem. gimn. v Trstu, 6. in 7. razr. v Mrbu, kjer je preživljal vojna leta, 8. razr. it. gimn. in maturo v Trstu. Po maturi se je vpisal na medicino v Bologni, a ta študij je kmalu opustil, se vrnil v Trst in se ves predal glasbi. Delal je s tako vnemo, da je v samih štirih letih končal klavirski študij in začel takoj po diplomi poučevati na konser. Tartini, kjer je učil njegov učitelj Skolek. Nadarjenega mladeniča je namreč sprejel v š. znani pianist in pedagog Adolf Skolek, Čeh po rodu. Poleg študija klavirja se je pri Ant. Illersbergu učil kompozicije. S svojimi nastopi v Milanu, Rimu, Bologni, Neaplju, Gradcu in v samem Trstu si je pridobil sloves izvrstnega pianista. Znan je njegov nastop na komemorativnem večeru 5. jun. 1929 po priljubljenem učit. Adolfu Skoleku (u. 29. mar. 1929), ko je z genialnim pianistom Eugeniom Visnovitzom izvedel Regerjevo Passacaglio in Fugo za dva klavirja in Bachov koncert v D duru, kjer se je dvojici pridružil še Edoardo Guglielminetti. - Po materi je podedoval veder značaj, nagnjenje h glasbi in k plesu. Že prav mlad se je zanimal za ples in po vojni je študiral klas. in moderni balet, da mu je bilo to področje dobro znano. 1934 se je seznanil s trž. plesalko Britto Schellander, ki se je učila plesne umetnosti pri znameniti Mary Wigman v Dresdenu in v Leipzigu. Š. jo je spremljal na klavirju v izvirnih plesih, a se je znal tudi povsem vživeti v njena hotenja in občutja, kadar je improvizirala, da sta bila kot ena duša v dveh telesih. Iz tega sodelovanja so nastale Š-jeve kompozicije: Listje v vetru, Po starem, Igra valov, Molitev, Čudežna ptica, Koreografska pesnitev. Žela sta Številna priznanja doma in po svetu. Največ sta dosegla na olimpijskih igrah v Berlinu 1936, ko je Schellanderjeva, edina zastopnica It., na spremni umetnostni olimpiadi osvojila zlati prstan. Š. je zanjo pisal glasbo, včasih izdeloval kostume in v sili tudi šival. - Pisal je tudi moderno glasbo ustaljenih oblik. Tako so mu Edizioni musicali Soc. Stefano Pittaluga objavile v Turinu 1933 pod psevdonimom Raul Duntass Canzone-tango Nada za klavir, mali ork. in glas, kjer je Š. napisal tudi besedilo, in 1934 fox-trot Vieni con me za same instrumente. V tako razpoloženje spada tudi Jazz-simfonija iz 1939, ki je bila nagrajena na Mostra triennale v Neaplju 1941, kjer je bila nagrajena tudi njegova suita za 4 violončele Pan. Na področje kompozicij večjih razsežnosti spada tudi otroški singspiel Plava ptica, za katero je Š. odnesel prve tri nagrade na tekmovanju v Trstu 1940, in koncert za klavir in orkester Melodije in ritem, izveden 1946 v Subotici. - Zaradi nevarnosti in težav s faš. oblastjo se je 1943 umaknil v Subotico, kamor sta bila prišla pred njim oče in mati. Po osvoboditvi Subotice je zložil Legendo o partizanih za 2 klavirja, ki je bila izvedena 1944 pred vojaštvom NOV in Rdeče armade. Po vojni je vodil Sindikalni zbor z madž. pevci in Železničarski zbor s srbskimi in madž. pevci. Za delo, ki ga je opravljal, je dobil udarniško karto. - Konec 1946 je odšel v Novi Sad. Tam je pomagal ustanoviti glasb. š. Izidor Bajić in bil sedem let njen ravn. Nato je bil dirigent, korepetitor in skladatelj pri Srbskem narod. gled. (Srpsko narodno pozorište). Napisal je scensko glasbo za okr. 50 del in prav toliko za lutkarsko gled. Š. je glasbeno opremil tudi nekaj filmov, že v It. je pisal scensko glasbo za Cinecittà. V Novem Sadu je vodil tudi Sindikalni zbor, ki se sedaj imenuje Zbor Svetozar Marković. Združenje skladateljev A. P. Vojvodine je natisnilo zbirko njegovih klavirskih skladbic za mlade pianiste, klavirsko skladbo Listje v vetru in zadnji čas, 1986, Romantični nokturno za levo roko. Muzikolog Dušan Mihalek je na radiu v Novem Sadu posnel avtorjeve izvedbe nekaterih njegovih klavirskih skladb, katerih rkp. se je izgubil. Š. se ukvarja tudi z glasb. kritiko, s slikanjem, z obdelovanjem kristalnega stekla, z intarzijo ter uči it. jezik na Umetnostni akademiji.

Prim.: R. Kodrič, Nestor trž. pianistov D. Štular, PDk 6. apr. 1986; HJ, Večer D. Štularja, PDk 10. apr. 1986; 75 let GlasbM, Trst 1985, 9, 13, 45; Testimonianze sull'educazione nella vita di Trieste, VI. kult. srečanje dežel Alpe-Jadran, okt. 1979, pod pokroviteljstvom Dežele F-JK, 26, 29, 30, 32; NDk 10. febr. 1985; 6. apr. 1986; Picc. 29. mar. 1929; Dokumenti slov. gled. in filmskega muzeja, Lj. 1988, 61; osebni podatki.

Har.