Štuhec, Franc (1913–1986)

ŠTUHEC Franc, salezijanec, nabožni pisec in organizator, r. 23. mar. 1913 v Stari Novi vasi (Križevci pri Ljutomeru), u. 22. maja 1986 v Trstu, pokopan na Repentabru. Oče Jakob, kmet in dolgoletni župan, mati Jožefa Ferenc. Osn. š. v domačem kraju, nižja gimn. v sal. zavodu Veržej (1924–29), vstop v salez. družbo avg. 1930, višja gimn. na Radni pri Sevnici (1930–34), Po pedag. praksi (1934–36) je na salez. Filoz.-teol. visoki šoli na Rakovniku-Lj. študiral bogoslovje (1936–40) in bil 7. jul. 1940 v Lj. ordiniran. Že v prvih letih delovanja je pokazal izredne organ. sposobnosti. Pripravil je velika ministrantska srečanja, vodil mladinski dom na Rakovniku in delal na področju verskega tiska. V zbirki rakovniških Knjižic je 1941 (pripravil Luč sveta in Dobri otroci. Več izdaj je doživela Stoj - premisli (3. izd. 1963 v Trstu). Prvo leto po vojni je preživel med it. salez. v Trstu, 1946 je šel za kpl. v Sežano (Avber), 1947 za kpl. na Katinaro in 1949 za žpka v Dolino, kjer je ostal do 1959. Tu je prenovil cerkv. prostore, gradil in pomagal šolskim sestram, da so odprle vrtec, 1959–67 je vodil zavod Marijanišče na Opčinah in posegal na več področij cerkv. življenja: obnovil je izdajanje poljudnih verskih salez. Knjižic, ki so izhajale v visokih nakladah (izšlo je 58 št.), sam je napisal Delavcev je malo (1964), ustan. je Marijanski koledar, organiziral romanja v velika Marijina svetišča po vsej Evropi, se zavzemal za večjo vlogo Slov. v svetišču na Vejni. 1967–73 je deloval v Lj. (pet let žpk na Rudniku). Na Rakovnik je prenesel Knjižice, obnovil procesijo Marije Pomočnice, nadaljeval s pripravljanjem romanj in začel s katehetskimi potovanji kot redno obliko izpopolnjevanja slov. katehetov. Bil je član duhovniškega sveta lj. nadšk. in svetovalec redov. predstoj. Več kot sto cerkvam je pomaga pri nabavi ogrevalnih naprav. 1973 se je spet zatekel na Tržaško, bival v Marijanišču in pomagal v župnij. delu. 1982 je postal kpl. v Podlonjerju, 1984–85 je vodil župnijo Zgonik v gor. nadšk. ter konec 1985 prevzel skrb za župn. Trebče. Več let je bil preds. Duhovske zveze (združenja trž. duhovnikov), se zavzemal za dom slov. katol. dijakov v Trstu in velikodušno podpiral delo slov. misijonarjev. V nepopustljivem zagovarjanju slovenstva in verskih vrednot ter organiz. zamisli je marsikdaj naletel na nasprotovanja.

Prim.: L. Škerl, Francu Štuhecu v slovo, KatG 29. maja 1986 s sl.; NL 29. maja 1986; Družina 15. jun. 1986; B. K., F. Š. duhovnik, KolGMD 1987, 109–11 s sl.; Sporočila slov. škofij V/1986, 79; Sal. vestnik LIX (1986), št. 3, 20.

B. Kolar