Štucin, Jakob (1915–1945)

ŠTUCIN Jakob (Jaka), sindikalni voditelj, aktivist OF in KPS, r. 27. nov. 1915 na Poljanah pri Cerknem, u. 1. apr. 1945 pri vasi Delnice v Poljanski dolini. Oče Jakob, mati Marija Bajt. Oče mu je umrl že pred rojstvom. V starosti približno petih let se je Jakob težko poškodoval, imel je kompliciran zlom noge in kolka. Zaradi pomanjkanja denarja se je zdravil predvsem doma, tako da je imel nogo kar 12 cm krajšo. Okoli 1930 se je družina (očim, mati, Jakob in polsestra Frančiška) preselila v Hrastje pri Kranju. Š. se je izučil za krojača v Naklem, zaposlil pa se je pri zasebnem krojaču Benediku v Kranju. Nekaj let pred vojno se je osamosvojil in odprl privatno krojaško delavnico na Podrtini pri Kranju. V delavnici so se zbirali prim. emigranti in komunisti kot Tomo Brejc, Franc Vodopivec, Henrik Biček in drugi, ki so bili povezani v društvu Zarja. Od 1934 se je v celoti posvetil polit. delovanju, 1938 je bdi sprejet v KPS, kot komunist je bil zadolžen za organizacijo in vodenje sindikalne sekcije krojaških delavcev v Kranju. Poleti 1941 je bil obveščen, da ga hočejo Nemci aretirati, zato se je tri tedne skrival v pečini nad Savo, imenovani Zarica. Partijska organizacija ga je določila za delo na Prim. in tako je 9. avg. 1941 prišel v Cerkno. Tu je ustanovil privatno krojaško delavnico; ker je bil dober krojač, so bili njegovi klienti tudi it. prebivalci, vključno orožniki. Tako je kot krojač spletel organizacijsko mrežo OF na Cerkljanskem. Konec 1941 in v prvih mesecih 1942 je že organiziral prve trojke OF. Tako je proti koncu apr. istega leta na Cerkljanskem že obstajal rajonski odbor OF. Sadovi organizacijskega dela so se pokazali že poleti 1942, ko se je začelo zbiranje denarja in materiala za part., v jeseni so že odhajali v part. prvi prostovoljci, v jan. in febr. 1943 pa je bil odhod v part. že množičen. Konec 1942 je odšel Š. v ilegalo. Pred kapitulacijo It. je opravljal pomembne funkcije v OF in KPS na Cerkljanskem, v jeseni 1943 je bil imenovan za sekretarja okrožnega komiteja (0K) KPS za Idrijsko, dec. 1943 pa je postal član pokraj. oz. oblastnega komiteja KPS za Gorenjsko. V zadnji okupatorjevi ofenzivi je bil 1. apr. 1945 pri vasi Delnice v Poljanski dolini obkoljen, ker se zaradi invalidnosti ni mogel umakniti, se je sam ustreli. Ilegalno ime Cvetko. Na r. hiši so mu 29. nov. 1977 odkrili spominsko ploščo. Ilegalno ime Cvetko.

Prim.: PartDk 27. apr. 1945; A. Štucin-O. Lipužič. Gradivo za zgod. OF na Idrijskem in Cerkljanskem (1941 - apr. 1943), IdrR 23–24/1978–1979, 3–147; GorLtk 8/1981, 248; B. Osolnik, Z ljubeznijo skozi surovi čas, Lj. 1989, 267, 286, 293, 302–05.

Bevk