Štrukelj, Tomaž (1907–1975)

ŠTRUKELJ Tomaž, trgovec, elektromehanik, r. 11. jul. 1907 v Cerknem, u. 12. okt. 1975 v Lj. Oče Tomaž, trgovec in posestnik, mati Matilda Peternelj. Rano otroštvo sta mu otežila izguba očeta in prva svet. vojna. Osn. šolo je obiskoval v Novakih pri Cerknem. V Kanalu je dokončal splošno obrtno š. ter opravil obvezno prakso pri elektrozadrugi Cooperativa Carnica. Po končani š. je dobil 1925 delo pri Elektrostrojni zadrugi v Cerknem, kjer je ostal pet let. V tem času je opravil v Vidmu tečaj za kinooperaterja in v Cerknem štiri leta predvajal filme. Osemnajstleten je 1925 prvi v Cerknem sestavil uporaben radioaparat na slušalke. 1930 je prevzel očetovo trg. z jestvinami, železnino, drogerijskim blagom in tekstilom ter jo specializiral za tehnični in elektrotehn. material. Poleg trg. je imel galvansko delavnico ter finomehanično in radiodelavnico. Bil je izredno podjeten in bolj kot po dobičku obdarjen z željo po znanju. Spričo obveznosti do številne družine tej želji ni mogel zadostiti z rednim šolanjem. Znanje na področju elektro- in radio-tehnike je pridobival ob delu, na strok. tečajih, preko strok. liter. in dopisnega šolanja. Bil je zastopnik in serviser več tovarn elektro-materiala in radijskih aparatov. Opravljal je notranja in zunanja elektrifikacijska dela, popravljal radijske aparate in sestavljal enocevne sprejemnike s slušalkami. V njegovi delavnici so med drugim predelovali radijske aparate z izmeničnega na enosmerni tok in previjali diname za avtomobile. V sodelovanju z mehanično delavnico Gašperja Obida iz Cerkna so postavali na Cerkljanskem več malih elektrarn. - V organizacijo OF je bil vključen že od leta 1941 preko prvoborca Jaka Štucina-Cvetka (gl. čl.). Š. mu je v svoji hiši nudil prostor za krojaško obrtno delavnico in s tem prikril pred It. njegovo poslanstvo. Š. je medtem pod pretvezo potreb trgovine nabavljal tudi blago za potrebe NOV in sam izdeloval ali predeloval material za potrebe vojske. Febr. 1942 je it. tajna policija Š. aretirala in ga odpeljala najprej v gor. zapore in od tam v Trst, od koder so ga prepeljali z ladjo na Sardinijo (Cagliari), kjer je preživel četrt leta v podzemni samici. Ničesar ni izdal in ničesar mu niso mogli dokazati. Izpustili so ga domov, kmalu za tem pa ga skupaj z več drugimi zavednimi Slov. iz Cerknega pregnali v posebni bataljon v Bibieno in Forte dei Marmi (Carrara). Š. se je vrnil v roj. kraj po kapitulaciji It. sept. 1943. Začel je organizirati telefonske veze in usposabljati telefoniste za potrebe NOV. It. zapori so mu načeli zdravje in njihove posledice je občutil vse življenje. Nem. zračni napad na Cerkno spomladi 1944 mu je uničil domačijo, trg. in delavnico; med tem je bil v Čepovanu. Pozimi, v začetku 1944, je namreč s sodelavcem Antonom Kranjcem postavil v Čepovanu part. radio-delavnico, ki je imela vhod skozi opuščen vodnjak. Vendar teren ni bil dovolj varen in Š. se je po nalogu štaba IX. korpusa vrnil v Cerkno, kjer je organiziral in vodil radio-delavnico v stavbi starega otroškega vrtca, v svoji hiši na Platiševi 1 pa finomehanično in telefonsko delavnico. V tem času je po lastnem načrtu izdelal protitankovsko mino in vžigalnik zanjo, ki so jo nato izdelovale tudi druge part. delavnice, in sodeloval pri izdelavi »partopa« (part. topa). - Po vojni je nadaljeval delo v Gor. kot vodja radiomehaničnih delavnic komande mesta Gor. Jun. 1945 se je vrnil v Cerkno, kjer je v elektrostroki pravzaprav postavljal temelje, na katerih se je razvila današnja tovarna ETA (tovarna elektrotermičnih aparatov). 1947 je po nalogu OLO Idrija sestavil skupino ljudi, ki je izvedla elektrifikacijo vasi na idrijskem in cerkljanskem področju, kar je bilo velikansko delo. Š. je organiziral in vodil dela pri elektrifikaciji Zakojce, Dol, Zavratca, Bukovega in Raven. Ta skupina delavcev, ki se je strok. usposobila in prekalila ob delu, je tudi omogočila ustanovitev radio-elektromehaničnega podjetja, ki je pod imenom REMPOD začelo delovati 30. nov. 1947 v Š-evi hiši, predelani iz nekdanjega kozolca in kašče, kjer je oče trgovec spravljal žito. Š. je vodil podjetje od ustanovitve do 1954, ko so ga invalidsko upokojili. Podjetje se je nato kmalu prestrukturiralo v tovarno z novim imenom ETA. Vodil je osebne delovne dnevnike, v katerih je beležil delovne petke in svetke.

Prim.: Družinski viri; arh. Mest. muzeja Idrija, odd. Cerkno; J. Bavdaž, Razvoj tovarne ETA Cerkno, tipkopis; Isti, Nastanek in razvoj elektroindustrije v Cerknem, IdrR 2/1970, 77–81.

Les.