Primorski slovenski biografski leksikon

ŠTRUKELJ Jožko, odvetnik, politik in gospodarstvenik, r. 31. dec. 1928 v Solkanu, živi v Lj. Oče Josip (gl. čl.), mati Albina Bitežnik, uradnica. Osn. š. v Solkanu, gimn. v Gor. in Postojni (matura 1947). Sept. 1943 je šolanje prekinil, ker se je vključil v NOB (član sabotažne skupine, ki je delovala v okolici Gor.), od maja 1944 do konca vojne interniran v taborišču Buchenwald. Na lj. U je študiral pravo in diplomiral 1951. Leta 1952 se je zaposlil kot pripravnik na okraj. sodišču v Novi Gor., 1954 je bil izvoljen za sodnika, med leti 1960 in 1963 je delal v Novi Gor. kot odvetnik. Maja 1963 je bil izvoljen za preds. skupščine občine Nova Gor. in na tem mestu ostal štiri leta. 1967 je bil izvoljen za republ. poslanca, skupščina SRS pa ga je izvolila (1967) za člana svojega izvršnega sveta; delal je v vladi, ki jo je vodil Stane Kavčič. Po preteku mandata ni bil ponovno izvoljen (1972). Skupaj z nekaterimi člani izvršnega sveta je moral zapustiti vlado, jeseni 1972 je moral odstopiti tudi njen preds. Kavčič. 1972 je Š. zvezna skupščina izvolila za namestnika guvernerja Narodne banke Jsle. 1977 pa je postal generalni direktor trg. in proizvodnega podjetja Metalka v Lj. - Na čelu novogoriške občine je š. pospeševal rast družbenega in zasebnega sektorja, pozornost je zlasti posvečal strok. kadrom in Novi Gor. kot obmejnemu mestu. Za njegovega županovanja je novogoriška občina razvila intenzivno sodelovanje z nekaterimi obmejnimi občinami na it. ozemlju. Pomembna so tudi njegova prizadevanja na področju šolstva, kult. in urbanizma. S. je bil pobudnik novogoriške revije Sreč. V slov. vladi je čvrsto podpiral zamisli preds. Kavčiča pri reformiranju slov. družbe. Svoje poglede na preobrazbo družbe je večkrat predstavil na zasedanjih slov. skupščine (objavljeni v sejnih zapisnikih). Članstvo v slov. vladi mu je omogočilo, da je bil preds. posebnega vladnega odb. za notranjo politiko, skupaj s F. Hočevarjem, V. Hafnerjem in R. Simonetijem (gl. čl.) je bil član sistemskega odb., ki ga je vodil S. Kavčič. Bil je še član komisije SRS za stike z zamejstvom, delal je tudi v komisiji za finance in pravosodje jsl. izvršnega sveta. Med drugim je za jsl. stran podpisal konvencijo o kult. sodelovanju med Jslo in Nizozemsko. Med službovanjem pri jsl. Narodni banki je zagovarjal koncept konvertibilnosti dinarja; uspešen pa je bil tudi kot direktor Metalke. Službeno je potoval v It., Avstr., ZR Nemčijo, ZDA, ZSSR, Japonsko, Bolgarijo itd. It. preds. Saragat ga je odlikoval z redom grand'ufficiale; prejel je še druga priznanja in nagrade.

Prim.: Osebni podatki; Delo 4. jun. 1963; Komuna (Bgd) 10/1963, št. 8, 18–21; PrimN 25. okt. 1969; 26. maja 1972; S. Kavčič, Dnevnik in spomini (1972-1987). Lj. 19882, 31; PrimSreč 95–96, 1989, 230–33.

B. Mar.

Marušič, Branko: Štrukelj, Jožko (1928–2009). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi948470/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine