Štrukelj, Josip (1891–1977)

ŠTRUKELJ Josip, gospodarstvenik, r. 13. apr. 1891 v Solkanu, u. 20. apr. 1977 v bolnišnici v Šempetru pri N. Gor. Oče Valentin, prevoznik, mati Jožefa Miljavec, gospodinja. Po osn. š. v Solkanu je začel obiskovati gimn. v Gor. Iz šole je izstopil, izučil se je za ključavničarja; zaposlil se je pri avstr. železnicah. Deset let je preživel v avstr. vojni mornarici, končal je vojaško tehn. š. in bil oficir-strojnik (služboval je tudi na podmornicah). V začetku febr. 1918 se je udeležil upora a.o. mornarice v Boki Kotorski. Po prvi svet. vojni je služboval najprej v Bjelovarju na Hrv., nato v Košakih pri Mrbu. Kmalu pa se je vrnil domov in v Gor. osnoval lastno mehanično podjetje (sedež na p. Cristo), ki je zaposlovalo do 100 delavcev. V dvajsetih letih je deloval v društvenem življenju Solkana (čitalnica), bil je tudi član TIGR-a. V NOB se je vključil že 1941 (od 1. jan. 1943 član KPS), delal je predvsem kot polit. aktivist zlasti pri okrož. odb. OF za Goriško (od 29. nov. 1943 član tega odb.), njegov preds. je postal 17. mar. 1944. Od okt. 1944 je bil vodja podružnice Denarnega zavoda Slov. za SlovPrim (podružnica je imela svoj ilegalni sedež v Šempasu). V začetku jan. 1945 ga je ujela nem. vojska, do konca vojne je bil v gor. zaporih. 30. apr. 1945 so ga ujeli umikajoči se srbski četniki, vendar mu je uspelo pobegniti. 9. maja 1945 je postal preds. novoustanovljenega gor. okrožja (part. oblast je SlovPrim takrat porazdelila na tržaško in goriško okrožje). Učinkovito delovanje organa, ki ga je Š. vodil, pa je zavrla ZVU zlasti s svojim ukazom št. 11. Delovanje oblasti, ki jo je vzpostavil NOB, je bilo potisnjeno v ilegalo in polilegalo. Š. je aktivno posegel v diplomatski boj za meje nove Jsl. Mar. 1946 je skupaj z Julijem Beltramom in Milom Vižintinom predstavil v Gor. mednar. komisiji zahteve goriških Slov. Poleti 1946 je potoval kot član delegacije prim. Slov. v Pariz. Ker mu je bilo polit. delovanje v coni A JK onemogočeno, je odšel v Ajdovščino, kjer je med drugim vodil tudi pokrajinsko avtopodjetje (PAP). Še pred priključitvijo Prim. k Jsli je predstavnikom jsl. vlade izjavil, da bo svoje mehanično podjetje preselil iz Gor. in ga dal na voljo jsl. državi. To svojo namero je tudi uresničil in iz njegove ustanove je zraslo industrijsko podjetje Gostol v Novi Gor. To podjetje je Š. s presledki tudi vodil do upokojitve. Udeleževal se je tudi javnega življenja in bil poslanec slov. skupščine, delal je v njenih organih. Krajši čas je služboval pri Oblast. odb. v Postojni, bil je odb. okraj. skupščine Gor. Svoje delo je osredotočal predvsem na gosp. problematiko. Sodeloval je pri začetkih gradnje Nove Gor. Spomine na svoje življenje je objavil v GorZb 1957 (128–35) in v Borcu (1969, 478). Leta 1982 so mu odkrili doprsni kip (delo Stojana Batiča) na dvorišču tovarne Gostol v Novi Gor. Š-evo ilegalno ime je bilo Miloš. Imel je tri otroke: Milojko (gl. čl.), Jožka (gl. čl.) in Andreja (1931), ki deluje v gosp. v Novi Gor.

Prim.: SPor 9. dec, 1950; Delo 13. apr. 1971; PDk 14. apr. 1971; 22. apr. 1977; PrimN 29. apr. 1977; Gostol 7/1977, št. 5; GorLtk 7/1980, 282–83; S. Plahuta, Srednjeprimorsko okrožje 1941–1945, N. Gor. 1981, pass.; J. Beltram, Tukaj je Jugoslavija, Koper 1983, pass.

B. Mar.