Primorski slovenski biografski leksikon

ŠTRUKELJ Alfonz, učitelj, prosvetar, tigrovec, r. 2. jul. 1894 v Tolminu, tu u. 15. apr. 1984. Oče Mihael, obč. tajn., mati Jožefa Sivec, trgovka. Osn. š. in učit. pripravnica v Tolminu, učiteljišče v Gor., 1914 vpoklican v avstr. vojsko, po vojni 1919 napravil učit. maturo v Tolminu. Poučeval je v Jagrščah pri Šebreljah. Skrivaj je vodil pev. zbor, režiral igre in ustanovil PD, s pritihotapljenimi knjigami iz Jsle je obogatil knjižnico prosv. društva, zato so ga faš. oblasti odpustile. Na povabilo zavednega Šebreljskega slov. župana, ki mu je nudil hrano, stanovanje in nekaj plačila, je uredil knjižnico PD v Šebreljah. Febr. 1926 se je zaposlil pri Kmet. zadrugi na Raki pri Cerknem. Vodila sta jo z Domin. Kacinom, razdeljevala knjige, abecednike Prve korake, budila odpor proti faš. skupaj z Andr. Podreko, gostilničarjem iz Volč pri Tolminu (ustrelili Nem.). Faš. so zadrugo kmalu likvidirali in Š. se je jul. 1926 zaposlil pri Kmet. zadrugi v Hudajužni, kjer je skrivaj učil slov. petje, sodeloval v ileg. organ. TIGR kot vezmi člen v Baški grapi. Z njim so se pogosto sestajali Jul. in Angel Torkar iz Podbrda, kurir Fr. Drole in učit. Vl. Kogoj iz Porezna, Fr. Golob z Grahovega, mesar Miha Zgaga iz Podbrda, Zor. Jelinčič iz Gor. Sestajali so se zlasti v gostilni Panjtar, ki je bil njihov somišljenik. Najpomembnejši sestanek je bil poleti 1927 v gozdu blizu Bukovega z okoli 30 udeleženci iz Baške grape in Cerkljanskega. Š. je na vrvici razpel slov. zastavo nad cesto v Hudajužni. Močno osumljen je 28. nov. 1928 zbežal ileg. čez mejo v Jslo. Po enem letu brezposelnosti se je zaposlil pri upravi mestne policije v Mrbu, kjer je sodeloval s prim. ubežniki proti it. faš. Po napadu na Jslo 6. apr. 1941 se je umaknil v Lj. in se ob letu vrnil v Tolmin, kjer je dobil delo v uradu za prehrano pri občini Tolmin. Sodeloval je z OF in Nem. so ga 19. febr. 1944 zaprli, a po posredovanju vplivne osebe izpustili in izgnali iz Tolmina. Prebil je tri mesece v Borgo Valsugana blizu Trenta, nato v San Daniele pri Vidmu in bil stalno v povezavi z OF. Od 1945 do upokojitve je poučeval v Volčah pri Tolminu, obnovil tamburaški zbor, ki ga je v Tolminu vodil že 1920-27, ko je bil delaven v Rokodelsko bralnem društvu. ZKPOS je podelila Š. odličje Svoboda z zlatim listom za dejavno spodbujanje kult. življenja. Preds. SFRJ ga je odlikoval z medaljo za zasluge za narod in z redom republike z bronastim vencem. Predsedstvo SZDL mu je podelilo spominsko značko OF slov. naroda ob 40-letnici OF.

Prim.: Podatki Alfonza (Fonzija) Štruklja; T. Rutar, Fonzi Štrukelj, PrimN 15. maja 1984; Isti, Učitelju Fonziju Štruklju, PDk 15. maja 1984; Isti, Kratek pregled TIGR na Tolminskem, Tolm-Zb 1975, 320-21.

Rut.

Rutar, Tone: Štrukelj, Alfonz (1894–1984). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi948420/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine