Primorski slovenski biografski leksikon

ŠTOLFA Milko, dipl. slavist, časnikar, organizator, urednik, založnik, r. 25. sept. 1924 v Koprivi na Krasu, u. 26. sept. 1986 v Lj. Oče Andrej, šofer, mati Ljudmila Ukmar, kmetica. Osn. š. v Koprivi, klas. gimn. v Gor. in dve leti semenišča v Kopru. Jun. 1943 je odšel v partizane (prej je bil aktivist), postal član Varnostne obveščevalne službe (VOS) in kmalu odšel v Belo krajino. Po osvoboditvi je ostal na Republ. sekretariatu za notranje zadeve do 1947, ko se je vpisal na slavistiko in zgod.; diplomiral je 1950. Med študijem je bil zaposlen kot kult. ur. LdP in akreditirani skupščinski dopisnik. Po diplomi je bil na Vojaški upravi jsle armade v coni B v Kopru odgovoren za kulturo. 1951 je prevzel ured. IstrT. Pod njegovim vodstvom je začel izhajati časnik s širšo zasnovo – SlovJ (predhodnik PrimN). Ob SlovJ je s sodelavci osnoval založbo Jadran (kasneje se je preimenovala v Primorsko založbo) in postal njen tajn. ter programski vodja. S sodelavci, zlasti z dr. Bogomirom Magajno, je želel z izdajanjem izbranega branja na Prim. kar najhitreje zapolniti vrzel, nastalo pod faš. okupacijo zaradi prepovedi slov. pisane besede. Š. je bil v coni B pobudnik in organizator številnih kult. akcij. 1951–52 je učil slov. na gimn. v Kopru. Po priključitvi cone B k Jsli je proti koncu 1954 odšel h Kmečkemu glasu v Lj., ker je želel vpisati doktorat na slavistiki. Od 1957–59 je bil pri LdP kult. ur., od 1959–61 pa ur. pri Delu. Z okrog 200 časnikarskimi prispevki predvsem s področja kult. in prosv. ter drugih aktualnih tem je sodeloval pri LdP, Kmečkem glasu, Delu, KmKol, NRazgl, Novinarju, Borcu, PionL, Obz, PDk, SlovJ, Naši obrambi, Knjigi, NŽ, TT, TV-15, PrimN, Komunistu, PD. Bibliografija njegovih člankov v NUK v Lj. zajema čas od 1954 do 1979, ko je v PDk izšel odlomek o komenski akciji iz nedokončane monografije Južnoprim. odred. Po njegovi smrti je bil v ZdrV, Prim. št., april 1987, objavljen članek Kako sem postal partizanski sanitejec. Od 1961–64 je bil ur. založbe Borec. Tedaj je 1963 izdal dokumentarno delo Med briškimi griči je posijalo sonce. Snoval je načrte o pisanju in izdajanju knjig z vsebino NOB. Ustanovil je revijo Kurirček in postal njen prvi ur. K sodelovanju je pridobil mnogo ljudi tudi iz nepisateljskih vrst in obogatil otroški revialni tisk s part. tematiko. Š-ova je bila tudi zamisel o Kurirčkovi pošti. Ob njej in Kurirčku je nastal Kurirčkov festival, ki je privabil k ustvarjanju za otroke in mladino s tematiko NOB literarne, likovne in glasbene ustvarjalce iz vse Jsle. V letih 1964–65 je bil tajn. Prešernove družbe. Od 1966–69 je bil pri Republ. odb. Zveze združenj borcev NOV tajn. Sveta za negovanje in razvijanje revoluc. tradicij NOB; hkrati je bil član zveznega odb. za tradicije in član sekretariata predsedstva Republiškega odb. Zveze rezervnih vojaških starešin. Kot tajn. Sveta je spodbudil ustanovitev domicilnih odborov brigad in enot. S tem se je začelo tudi sistematično zbiranje arhiv. gradiva o enotah in brigadah. Osnovali so knjižnici POS in OF; v obeh zbirkah je izšlo do Š-ove smrti okrog 60 monografij, nadaljnjih 20 pa je bilo v pripravi. V okviru negovanja tradicij NOB je nastal festival Revolucija in glasba. V tem času je začela na Š-ovo pobudo izhajati Naša obramba. - 1969 je skupina državljanov na Š-ovo pobudo ustanovila Partizansko knjigo kot v odpor do tedanje politike pri založbi Borec. Š. je postal njen direktor, kar je ostal do upokojitve 1975. Poslej je živel v Šaredu nad Izolo. Založba je postala pod njegovim vodstvom najmočnejša po številu izdaj originalnih domačih avtorjev s tematiko NOB. S sodelavci je zasnoval in začel izdajati različne zbirke in knjižnice za otroke, mladino in odrasle, ki zajemajo vse liter. zvrsti, od poezije, leposlovja, spominske in strok. liter. do znanosti. Številni avtorji so prejeli priznanja »22. julij« in »4. julij« ter Kidričeva priznanja. Nekaj naslovov zbirk: Gubčeva knjižnica (v njej je prvič izšlo hkrati v slov. in hrv. izdaji 30 del). Lastovke (za mlajše otroke), Matjaževa knjižnica (za mladino), Znameniti Slovenci, Polemika, Pogledi (znanstvena zbirka) idr. Kot vodja Partizanske knjige je Š. na široko odprl pot že uveljavljenim liter. ustvarjalcem, znanstvenikom, spominskim pričevalcem in nepoklicnim zapisovalcem. Partizanska knjiga je razvila tudi široko dejavnost za potrebe SLO (splošnega ljudskega odpora) in tabornikov.

Prim.: Podatki žene Milice Trebša Štolfa; ZdrV, Prim. št., april 1987, s sl.; Biografski oddelek NUK, Lj.; brez podp., Začeli smo dobro (razgovor ob 15-letnici), SlovJ 1. jan. 1967 s sl.; brez podp., Bil je to predvsem zanos (razgovor z M. Štolfo), 1. jan. 1977 s sl.; Priloga k jubilejni številki PrimN 30. dec. 1977; J. Skrušny, M. Štolfa - beseda ob slovesu na lj. Žalah, NRazgl 24. okt. 1986; Z. Lovec, M. Štolfa, PrimN 3. akt. 1986 s sl.; M. Pavlin, V spomin M. Štolfi, TV-15 2. okt. 1986 s sl.

Škoberne

Škoberne, Boža: Štolfa, Milko (1924–1986). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi948370/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine