Štoka, Drago (1937–)

ŠTOKA Drago, politik, odvetnik, r. 16. avg. 1937 na Kontovelu pri Trstu, živi na Opčinah. Oče Jernej, pristaniški delavec, mati Lucija Španger, gospodinja. Osn. š. na Proseku, pripravnica pri šol. sestrah v Tomaju, niž. gimn. v Gor., kjer je tri leta živel v Alojzijevišču, viš. gimn. in klas. licej v Trstu, matura 1955. V Lj. je študiral eno leto slavist., potem se je na trž. U vpisal na pravo in dokt. 1967 z dipl. nalogo pri prof. L. Paladinu Svoboda mišljenja in čl. 21 it. ustave. Pripravnik je bil pri odv. in dežel. svet. SSk J. Skerku (PSBL III, 376–77), v tesnem stiku pa je bil tudi z odv. F. Tončičem (gl. čl.). Od prokuratorskega izpita 1971 vodi svojo odv. pisarno v Trstu. Član društva Pravnik, tudi že preds. in tajn. - Z javnim delom je Š. začel na publicističnem in prosv. področju. Postal je prvi preds. SKK (1956), ki je po zamisli prof. J. Peterlina (PSBL II, 645–47) začel zbirati dijake in študente na predavanja, kult. pobude, letovanja. Na vabilo prof. Pelerlina je do 1968 sodeloval pri RO kot igralec, nekaj let je bil tudi preds. Za Slov. oder v okviru Slov. prosvete pa je nastopal na prostem na Repentabru in v Števerjanu ter po trž., gor. in kor. dvoranah (Deseti brat, Slehernik, Zdrava, deva Katarina itd.). Po dij. spisih v Pčk in LitV je veliko pisal v Demokr., KatG, NL, ViD, KolGMD, Skupnost, Regione Cronache, občasno v Razprave in gradivo, Sdb, NRazgl idr. V krogu prof. Peterlina je bil 1957 med ustanovitelji in tesnimi sodelavci M(Trst). Ko se je 1962 formalno osnoval ur. odbor, je bil v njem do 7. št. 1984, jeseni 1966 tudi kot odg. ur. Soustanovitelj revije Most 1964 in do št. 18–19 (1968) odg. ur. Do 1968 je bil tudi zunanji sodelavec RAITrstA (pripravil je niza Ko študent na rajžo gre, Moj svet je Evropa idr.). Veliko je predaval, nastopal pri raznih slovesnostih in sodeloval pri štud. zasedanjih. Referati in predavanja so natisnjeni v več it. in slov. zbornikih. Predaval je na prvih (1966: O problematiki slov. mladine na Trž.) in 9. štud. dnevih Draga (1974: Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah). Nastopil je na mednar. konferenci o manjšinah v Trstu (10.-14. jul. 1974, bil je tudi član priprav. odb. in je predaval že na priprav. sestanku 15.-17. nov. 1973 v Sesljanu), na konf. o probl. slov. manjšine 18. maja 1974 v Gor., na videmski konf. o manjšinah 5.-7. maja 1978, na zasedanjih FUENS, Sveta evrop. občin itd. - Na polit. področju je bil kot pripadnik SKS na prvem obč. zboru SSk v Trstu 13. jun. 1965 izvoljen za referenta za pravno-upravne zadeve. Član trž. pokraj. sveta SSk je ostal do kongresa 1989. Na obč. volitvah 1966 v Trstu je bil na kandidatni listi SSk na tretjem mestu. Na četrtem obč. zboru SKS 3. mar. 1968, ko je prišlo tudi do preimenovanja v SLG, je postal tajn., potrjen še na petem obč. zboru 20. mar. 1969. Pri SSk je bil trž. pokraj. tajn. po 3. in 4. obč. zboru (1968–70) ter po 6. in 7. obč. zboru (1971–74), od 3. jun. 1977 do 4. mar. 1979 v »trojki«, ki je začasno vodila stranko, v izvrš. odb. pa še kasneje. Od 1968 je bil gonilna sila koord. odb. SSk (Trst) - SDZ (Gor.). Ko je bil 2. apr. 1975 v Gor. ustanovljen dežel. koord. odb. SSk, je postal dežel. koordinator SSk. Na prvem dežel. kongresu SSk 24. maja 1975 v Devinu je bil izvoljen za dežel. tajn., potrjen pa je bil še na 2. kongresu (12., 13. in 19. mar. 1977 v Števerjanu) in na 3. kongresu (15. in 16. nov. 1980 v Gor.). Po 4. (22. jan. 1983 na Opčinah) in 5. kongresu (10. maja 1986 v Gor.) je bil član dežel. tajn., od 6. kongresa (7. maja 1989 v Boljuncu) pa je preds. dežel. razsodišča SSk. - Š. je bil dvajset let (1968–88, 4 mandate) edini dežel. svet. SSk v F-JK. Na 2. dežel. volitvah 26. maja 1968 je nasledil dr. J. Skerka. Kot nosilec liste na Trž. je bil izvoljen z 2.907 preferenčnimi glasovi (na Gor. 334). Potrjen je bil na 3. dežel. volitvah 17. jun. 1973 (2.139 preferenc v trž. okr., 1.150 v gor.), na 4. dežel. volitvah 25. jun. 1978 (1396 pref. v trž., 567 v gor., 49 v videm. okr.) in na 5. dežel. volitvah 26. jun. 1983 (1.351 pref. v trž., 473 v gor. in 14 v videm. okr.), nakar ni več kandidiral. V letih 1968–73 je bil član komisije za upravljanje Tržaškega sklada. V dežel. svetu je bil član vseh stalnih svetovalskih komisij, z vstopom SSk v večino pa je postal 9. febr. 1982 preds. 7. komisije (prevozi, promet, turizem). V zadnji zakonodajni dobi je bil preds. posebne komisije za zunanje stike, nato 3. stalne komisije (šolstvo, kultura, šport, rekreacija). V 2. zakonodajni dobi dežel. sveta F-JK je Š. vložil 9 zakonskih predlogov in 51 raznih svetovalskih vprašanj, v 3. zakon. dobi 13 zakon. predlogov in 47 vprašanj, v 4. zakon. dobi 10 zakon. predlogov in 29 vprašanj, v 5. zakon. dobi 2 zakon. predloga in 28 vprašanj. Popravkov in govorov, raznih intervencij in srečanj ter obiskov ni me goče prešteti. - Š. je prodrl z nekaterimi zakon. predlogi. Najpomembnejši: 1969 je bil izglasovan predlog vsedrž. zakona na dežel. pobudo o kazenski zaščiti manjšin (prvič že 1966 na predlog dr. J. Skerka, obakrat v Rimu ni bilo odmeva); 1970 zakon, ki je uvedel naše narodno ime v dežel. zakonodajo in odpravil dotedanji izraz za Slovence »skupnosti, nositeljice posebnih interesov« (vlada je zakon zavrnila, a uspela je ponovna potrditev v dežel. svetu ob istočasnih pritiskih na vlado, da ni več posegla); 1977 zakon v podporo dvojezičnega poslovanja slov. šol in šol. organov. V številne zakone je s popravki vnesel pozornost do slov. potreb: urbanistika, državljanov branilec, družinske posvetovalnice, zemljiška knjiga, gorske skupnosti, poklicno izobraževanje, deželni uradi, decentralizacija, kultura, upoštevanje NŠK in SSG, prisotnost slov. strokovnjakov v raznih komisijah. Opozarjal je na vprašanja zakonske zaščite Slov. v It. Ob predložitvi predloga SSk o globalni zaščiti kot predloga vsedrž. zakona na dežel. pobudo je bila v dežel. svetu 2.-4. jun. 1981 razprava na 5 zasedanjih, ki se je končala z izglasovanjem priporočilne resolucije brez obravnave členov. Posegi in dokumenti so objavljeni na 225 str. drobnega tiska v posebni knjigi (Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, Il dibattito in Assemblea sulle minoranze della Regione Friuli-Veneiia Giulia). Ravno tako je veliko nastopal za pravice Benečije in Kanalske doline, za popotresno obnovo, izseljence, proti razlaščanju itd. Kot dežel. tajn. in svet. je bil Š. soudeležen pri najpomembnejših akcijah za zaščitni zakon, pri srečanjih SSk in enotne delegacije z državniki, urejanju odnosov z oblastmi v matični državi, povezovanju z drugimi manjšinami v smeri združene Evrope, volilnih nastopih po vsem dežel. ozemlju in tudi na vsedrž. ravni. V aktivno polit. je stopil ob krizi SSk zaradi »dolinske afere« in bistveno pripomogel k temu, da se je SSk utrdila in postala deželna stranka s priznano pomembno vlogo v slov. in splošni dežel. stvarnosti. - Na 6. dežel. kongresu SSk (1989) je Š. prejel »odličje SSk«. - Šifri: D. Š., draš.

Prim.: Osebni podatki; avtorjev osebni arh.; Biografski arh. pri ZO NŠK; letopisi in revija Regione Cronache dežele F-JK; Consiglio della Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, Resoconti consiliari, Legislarure II, III, IV, V; 20 let RO, Trst 1966, pass.; Dokumenti borbe za narodnostne pravice Slov. pod It., JKol 1969–71; Ivo Jevnikar, Slovenska skupnost v deželnem svetu. 20 let dela za naše pravice (22–39; podroben prikaz dela 1968–83), Marij Maver, Slovenska skupnost - izraz naše skupne volje (12–13) in drugi članki v brošuri 20 let boja in dela za naše pravice v avtonomni deželi Furlaniji-Jul. krajini 1963–1983, Trst 1983, več sl.; Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, Quarant'anni di elezioni nel F-VG, I, Trst 1988, pass.; številni članki, intervjuji in poročila v periodiki, mdr.: A. R., Ne moremo mimo, M(Trst) 1968, št. 5, 94; PDk 29. maja 1968; Beseda Slovenske skupnosti jun. 1973, 1; Obračun nekega dela, M(Trst) 1978, št. 5, 70–71; Intervju z dežel. svetoval. Štoko ob izteku dvajsetletnega delovanja v deželni zbornic F-JK, Skupnost apr. 1988; D.(rago) L.(egiša), Hvala Ti, dragi prijatelj, NL 30. jun. 1988; Saša Martelanc, Pismo našemu Dragotu, M(Trst) 1988, Št. 7, 86–87; vse s sl.

ij