Štemberger, Anton (1863–1927)

ŠTEMBERGER Anton (Ante), duhovnik, izdajatelj, organizator, r. 28. jun. 1863 v Jelšanah v Istri, u. 13. dec. 1927 na Trsatu (Reka). Oče Janez, kmet, mati Marija Frol. Bogoslovne študije je končal v Gor., v mašnika je bil posvečen 15. jul. 1888. Kot duhovnik je služboval v številnih krajih, tako v Moščenicah, pri Sv. Mateju v Istri, v Hrušici, v Munah, v Podgradu. 1899 je prišel v Trst k Sv. Jakobu, nato k Novemu sv. Antonu. S prvim jan. 1909 je stopil v pokoj, ko je bil že v Dragi. Nato je služboval v Cerovljah v Istri, v Škocjanu pri Divači (kjer je obhajal 25-letnico mašništva), v Dutovljah in spet na Kastavščini (pri Reki). 1919 je moral zapustiti It. in 1921 se je odpovedal it. pokojnini. V pokoju je živel na Trsatu do smrti. - Kot kpl. pri Novem sv. Antonu v Trstu je ustanovil Marijino družbo »Marije Milostljive«, ki še danes deluje v ul. Risorta. Dne 8. okt. 1899 so imeli prvi sestanek ob udeležbi 250 žena in deklet. Š. je vodil Marijino družbo do 1. jul. 1903, ko je zadnjič podpisan pod zapisnikom seje. Ker je bila kapelica šole Družbe sv. Cirila in Metoda pri Sv. Jakobu premajhna, je 3. mar. 1901 dobil Š. dovoljenje, da opravlja Marijina družba svoje pobožnosti v armenski cerkvi oo. mehitaristov v ul. Giustinelli 6; tu so vztrajale 37 let. Že isto leto so si nabavile Marijin kip in zastavo. Prvič se je Marijina družba udeležila procesije sv. Rešnjega Telesa 1901: »Oči vseh so se obrnile na diven prizor. V sončnem sijaju je zasijala kakor v ognju bleščeča se zastava slovenske družbe Marije milostljive. Za njo dolga vrsta snežnobelih "Marijinih hčera", za njimi dolga vrsta "Marijinih sester", vse z družbeno svetinjo, belo Zavezo na glavi in gorečo svečo v roki. To je bil prizor, kakor ga Trst še ni videl« (Svetilnik 1901, št. 12). Tržaški občinski možje so skušali udeležbo Marijine družbe preprečiti pri škofu And. Šterku, ko niso uspeli, so prepovedali udeležbo mestnim stražnikom, gasilcem in cerkv. pevcem od Sv. Justa. Š. je ustanovil Zvezo Marijin dom, ki je 18. febr. 1912 prišla do lastnega doma v ul. Risorta. Marijino družbo je utrdil z nedeljskimi shodi, rednimi sejami in občnimi zbori, z letnimi duhovnimi vajami in romanji v Marijina svetišča. - Š. je bil pobudnik stanovskega društva Zbor svečenikov sv. Pavla, katerega pravila so bila potrjena 11. avg. 1S99. - V Trstu je od 1901 do 1903 izdajal štirinajstdnevnik Svetilnik, ki ga je urejal v narodnem duhu (odg. ur. Ivan Turk, od jam. 1902 Fr. Babuder). Namenjen je bil v prvi vrsti delavcem, vendar je socialnemu vprašanju odmerjal bolj malo prostora, zajemal pa je tovarniške delavce, obrtnike in kmete: »Borili se bomo za pravično reformo... dokler ne bodo tudi najubožnejši stanovi dosegli stopnje dostojnega življenja... Delali bomo za ljudstvo po nezmotljivih naukih Jezusa Kristusa.« Na prvo mesto je Svetilnik postavljal »narod, slovansko vzajemnost in solidarnost proti židovskemu nacionalnemu nasprotniku«. - Š. je bil velik narodnjak, bojevit, napreden in podjeten duhovnik.

Prim.: ŠkATrst; Žup. Urad Jelšane; Svetilnik 1901–03, pass.; Folium Terg. 1921, 32; 1927, 147; J.Prešeren, Marijina družba »Marije Milostljive«, Trst 1975, 19–30, sl. 20; T. Simčič, Jakob Ukmar, GMD Gor. 1986; Pietro Zovatto, La stampa cattolica italiana e slovena a Trieste, Udine 1987,145, 179.

Škerl