Štefan iz Gorice

ŠTEFAN iz Gorice, slikar iz druge polovice 14. stol. Skupaj z NIKOLAJEM sta najstarejša izpričana gor. slikarja in hkrati prva po imenu znana freskanta t. i. furlanske smeri na Slovenskem. Njuno delo so odkrili pri obnovi ž. c. v Lescah na Gorenjskem 1983: v timpanonu nekdanjega gotskega glavnega portala je freska Marije Kraljice z otrokom na prestolu z napisom: NICOLAVS . ET . STEFANUS . DE . GORICIA . PINSIT ., ki je edina doslej znana signatura potujočih slikarjev t. i. furl. kroga v Sji. Četudi slikarja ne izhajata iz Furlanije, kaže freska z značilnim koloritom in plastično barvno modelacijo veliko sorodnost s tamkajšnjim slikarstvom iz srede 14. stol.; slogovna bližina Vitalu da Bologna, ki je dal z delom v Vidmu 1348–50 gotskemu slikarstvu v Furlaniji najmočnejši pečat, in še nedosledna raba perspektive jo postavljata med zgodnejše primerke te smeri, v čas okoli 1380. - Slikarja leške freske lahko s precejšnjo verjetnostjo istovetimo z edinima arhivsko dokumentiranima gor. slikarjema iz 14. stol.: Nikolaj, imenovan Besna, se v virih omenja 1366, Štefan pa 1398, ko je dobil od grofa Henrika v fevd hišo v Gor. tik mestnega obzidja pri Malih vratih. Zaporedje arhivskih omemb in imen v signaturi daje slutiti, da je bil Štefan Nikolajev mlajši sodelavec. Podpis kar dveh slikarjev na mali portalni freski kaže, da sta Nikolaj in Štefan v Lescah bržčas več poslikala, pa je drugo propadlo ob barokizaciji cerkve 1735–37. Po opisih sodeč bi bila lahko njuno delo tudi freska sv. Krištofa na zunanjščini južne stene ladje leške cerkve, ki so jo (fragmentarno ohranjeno) odkrila 1924, a je bila pozneje uničena. Od drugih spomenikov t. i. furl. slikarstva na Gorenjskem nobeden ne kaže večje sorodnosti z Nikolajevim in Štefanovim delom; bližje so mu nekatere slikarije na Koroškem. Da sta morda prišla gor. slikarja v Lesce preko Koroške, sklepamo tudi po naslikanem grbu koroške plemiške družine Ehrenfels kot verjetnih naročnikov poslikave.

Prim.: Franc Kos, K zgodovini Gorice v srednjem veku, Glasnik Muzejskega društva za Sjo, I, 1920, 11, in IV-VI, 1925, 1, 4; Marijan Zadnikar, Župnijska cerkev v Lescah je skrivala gotsko fresko, Delo 18. maja 1983; Isti, Umetnostnozgod. pričevanje cerkve v Lescah, Varstvo spomenikov, 27, 1985, 44–46; Blaž Resman, Župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja v Lescah, Marijina cerkev v Lescah, Lesce 1987, 24–27.

B. Res.