Štavar, Jurij (1901–1982)

ŠTAVAR Jurij (Jure), tiskar, r. 8. apr. 1901 v Trstu, u. 2. mar. 1982 prav tam. Oče Anton, čevljar, u. v ruskem ujetništvu med prvo svet. vojno, mati Josipina Mikuletič, gospodinja. Dovršil je 8-razr. osn. š. Ciril-Metodove družbe pri Sv. Jakobu in Trg. šolo v ul. Battisti. S šestnajstimi leti je stopil v tiskarno Edinost v ul. sv. Frančiška 20 to se izučil najprej za ročnega, potem za strojnega delavca. Pri tem se je strok. in jezik. izpopolnjeval, da je mogel slabe rokopise sam popravljati, stavil pa je skoraj brez tiskovnih pogreškov. Stroji so tekli noč in dan, ker je prišel iz te tiskarne skoraj ves tedanji slov. in deloma hrv. tisk v It. Ob časop. Edinosti se je utrdil v neomajni narodni zavesti in se navzel širokih demokratičnih nazorov. Ko so faš. oblasti 2. sept. 1928 E prepovedale, se je Š. z družino preselil v Lj. Prvi dve leti je delal v Narodni tiskarni pri J, nato je bil do konca vojne faktor v banovinski tiskarni Merkur d. d. V Lj. je sodeloval v prim. emigrant. društvu, med vojno pa kot ilegalec pri part. tisk. tehniki. Takoj po vojni se je vrnil v Trst in v bivši tiskarni Edinost, tedaj Zadružna tiskarna, organiziral zadrugo in bil njen ravn. Sredi 1955 je ustanovil lastno tiskarno Graphis ter jo moderniziral. Iz tiskarne so prihajali lepaki, vabila za volitve in prireditve, knjige, tedniki, revije, npr.: Delavska enotnost, Glas mladih, Ljudski tednik, Razgledi, Naši razgledi, Gospodarstvo, Literarne vaje, Pastirček, Galeb, Mladika, Izvestje sred. šol, Novi List, Jadranski koledar idr. Na ta način je soustvarjala slov. tiskano besedo ter bila del bogate in trpke zgod. trž. Slov. Š-jeva pisarna je bila pravo kult. središče, sem so prihajali pisatelji, ured. in drugi kult. delavci na razgovor in črno kavo. Š. je znal pripovedovati, svetovati, pomagati, čakati na poravnavo stroškov. Tiskarna je sama vzgajala strok. kader, izključno slov., ki pa je bil cenjen tudi pri It. Priznanja niso izostala: 1965 je prejel edini v deželi prvo nagrado na vsedrž. tekmovanju grafičnih izdelkov v Turinu. Leto pozneje svet. nagrado in priznanje na razst. na Dunaju za kataloge Svetozarevo, ki so jih natisnili v večji nakladi, v petih vrstah in v več barvnem tisku. Za Spacala so natisnili vrsto katalogov za razst. in 40 reprodukcij v barvnem tisku, prav tako za kakih 15 it. umetnikov. 1971 je S. stopil v pokoj in se umaknil v družinski krog. Bil je dober človek v polnem pomenu besede.

Sin Jure (r. 14. jul. 1933 v Lj., od 1945 v Trstu) je dovršil realno gimn. V Trstu, maturiral pa 1953 v Kopru. 1957 je ustanovil podjetje Typographic in ga uspešno vodi. V SDGZ je dolga leta v najožjem vodstvu.

Prim.: Domači arhiv; J. Koren, Osemdeset let J. Š., PDk 8. apr. 1981; Isti, Umrl je J. Š., PDk 3. mar, 1982 (obakrat s sl.); Gosp 5. mar. 1982; NL 8. mar. 1982; M. Jevnikar, KolGMD 1983 s sl.

Jem.