Štante, Jurij (1910–?)

ŠTANTE Jurij (psevdonim Juš), pedagoški delavec, časnikar in urednik, r. 6. marca 1910 pri Sv. Lovrencu pod Prežinom (nad Štorami, o. Celje) kot predzadnji otrok enajstčlanske družine, ki sta jo oče Anton in mati Ana Kranjc težko preživljala; selila sta se v različne kraje ter opravljala razna dela. Mešč. š. v Celju, učiteljišče v Lj., nato pa tudi šolo za rezervne oficirje v Bileči. Kot brezposeln učitelj se je preživljal s priložnostnim delom, kot privatni učitelj, tajnik in dopisnik društva Jadranska straža. Od 1934–36 je bil učitelj v Šmarju pri Jelšah, nato kazensko premeščen, ker je bil osumljen komunizma. Kot načelnik Sokola je organiziral razne nastope. 1937 je dobil mesto na osn. š. Bevke pri Vrhniki ter nadaljeval študij na Filoz. fak. v Lj. (biologija, psihologija, pedagogika), ki ga je uspešno končal, vmes pa je 1938 diplomiral tudi na Višji pedag. š. v Zgbu. Za tem je dobil mesto učitelja za »ročno delo« na učiteljišču v Lj., ob tem pa je aktivno delal v Sokolu, Društvu prijateljev SZ in drugih društvih. Ob izbruhu druge svet. vojne je bil kot jsl. oficir zajet ter ujetnik v različnih krajih, največ časa v It. Ušel je iz Cortemaggiore (Emilia), se v hribih pridružil tamkajšnjim partizanom, nato pa se sept. 1943 priključil Gradnikovi brigadi, ur. brigadno glasilo Goriški borec, od 28. dec. 1943 pa je bil glavni in odg. ur. Partizanskega dnevnika, pri katerem je skrbel, da je prerasel okvire vojaškega časopisa. Avtorske članke je podpisoval s psevd. Juš. Nekaj časa je bil tudi načelnik Tanjuga za Slov. Prim., nato se je vrnil v prosveto. Najprej je moral ponovno opraviti učiteljsko pripravništvo, nato je bil premeščen za ravnatelja na učiteljišče v Tolminu (1946/47). V teh letih je bil tudi načelnik prosv. odd. PNOO v Ajdovščini ter nadz. za šolstvo v coni B, nato pa načelnik personalnega odd. Prosv. ministr. LRS (do 1948) ter vplival na razvoj ter organizacijo šolstva na Prim., kjer je bilo veliko pomanjkanje kadrov. Kmalu se je zameril, ker ni poslal še dovolj kadrov v Bosno, zaradi česar se je umaknil ter postal ravn. Poljanske gimn. v Lj., kjer je organiziral, kakor že prej v Tolminu, široko razvejano šolsko samoupravljanje z vključevanjem najbolj talentiranih učencev na vodilna mesta vseh mnogovrstnih dejavnosti. Uspehi so vplivali tudi na druge šole. Kot ravn. je bil izbran za delegata VI. kongresa KPJ v Zgbu. V naslednjih burnih letih, ob novih zamerah, ko je branil prof. pred organiziranim klevetanjem, je bil nekaj dni po krivici zaprt. Ko je to razkrinkal pred sodiščem, je bil oproščen in ponovno postavljen na Ministr. kot sodelavec RSŠ. Kot nadz. je obiskoval številne šole in propagiral samoupravljanje med mladino in prof. zbori, vodil tekmovanja med šolami, skrbel za pripravo učbenikov ter napredoval do svetnika. Za tem je bil do upokojitve 1970 programski vodja pri Sava filmu in skrbel za učne filme; ni pa ta dejavnost prerasla v poseben zavod za učila. - Prejel je več drž. odlikovanj, nekaj nagrad, več priznanj za delo v Učit. pev. zboru EA, v Part. in drugih pev. zborih. Sodeloval je kot član Komisije za priznanje dvojnih let pri ZBS, nato pa je kot izvoljeni član republ. odb. ZBS spodbujal skrb za part. zapuščene domačije na Prim.

Prim.: Osebni podatki; Partizanski dnevnik od 5. sept. 1944 do 7. maja 1945, kserografirana izdaja. Nova Gorica, Koper, Ljubljana, GorMuZ 1975.

Jan