Primorski slovenski biografski leksikon

ŠPACAPAN Milko, partizanski borec in poveljnik, r. 12. jul. 1910 v Ozeljanu, u. 28. nov. 1942 med Vogrskim in Ozeljanom. Oče Franc, kmet, mati Jožefa Belingar. Izhaja iz številne kmečke družine. Po osn. š. v domačem kraju se je vpisal na idrijsko realko, ko so jo ukinili, je š. dokončal v Vidmu. Po mali maturi je v Gor. obiskoval industr. š. Ker ni dobil zaposlitve, je emigriral v Jslo 1928. Dve leti je delal v Smederevu, nato se je zaposlil kot mehanik in šofer v Lj. Tu je postal član SKOJ, 1938 član KPS, dejaven je bil tudi v sindikalnem gibanju. V tem času se je aktivno ukvarjal s športom, bil je kolesarski tekmovalec. Ob napadu na Jslo je postal borec Soške legije. Razpad jsle vojske je doživel v Karlovcu. Vrnil se je v Lj. Fr. Ravbar (gl. čl.), član lj. partij. okrožja, ga je določil za polit. delo na območju Črnuč in Tacna. Tu se je pridružil Črnuški part. skupini. Po njeni združitvi z Gameljsko in Šmarnogorsko part. skupino v Rašiško četo (24. jul. 1941) je postal četni komisar, okt. 1941 pa njen poveljnik. Za tem je bil poveljnik šmamogorskega part. voda, še isto jesen se je umaknil v Dolomite in postal komandir Samatorske čete. Z njo je v noči 4. na 5. dec. 1941 napadel preserski most, nato pa je s četo 25 borcev, ki jim je tudi poveljeval, odpotoval na Prim. To je bila druga part. četa, ki jo je vodstvo NOB poslalo na Prim., a je zaradi visokega snega in hude zime sredi dec. 1941 prišla le do Črnega Vrha, nato se je vrnila v Dolomite. Š. je hudo zbolel in nato okreval pri sorodnikih v Lj. Mar. 1942 je s četo 25 borcev iz bataljona Ljube Šercerja ponovil pohod na Prim. Četi je poveljeval, komisar pa je bil Jaka Platiše Franc (gl. čl.). Š-ova četa je 27. mar. prišla iz Loške doline na Suhorje v Brkinih, od tam pa skupaj s Pivško četo na območje med Podrago in Dolenjo vasjo in nato na Nanos, kjer sta se četi 18. apr. 1942 spopadli z it. vojsko. Po bojih se je Š-ova četa pomaknila v Vipavsko dolino, preuredila se je v Spodnjevdpavsko četo in delala med Ozeljanom, Vogrskim in Črničami. V spodnji Vipavski dolini je Š. tudi polit. delal. Sredi avg. 1942 je pokraj. komite KPS za Prim. ustanovil prvi part. bataljon Simona Gregorčiča. Po smrti njegovega poveljnika Saše Lemuta (gl. čl.) 17. avg. 1942 so poveljstvo preuredili. Š. je postal komisar bataljona. Padel je med it. očiščevalno akcijo. Njegovo ilegalno ime je bilo Igor. Na kraju, kjer je padel, ima spomenik. - V NOB je aktivno delala tudi družina njegovega brata Mira ter sestri Štefanija in Marica. Miro Š.-Savo je delal kot aktivist OF na Gor., jeseni 1942 ob ustanovitvi POOF SlovPrim je postal njegov član. 13. okt. 1943 so ga zajeli nem. vojaki in internirali v Dachau. Tu je 2. jan. 1944 umrl. Mirova hčerka Branka je bila okrožna aktivistka OF.

Prim.: C. Zupanc, Milko Špacapan-Igor, Gor-Ltk 1974, 138–40; 7/1980, 175; T. Ferenc, Primorska pred vseljudsko vstajo, Lj. 1983, pass.; L. Kristančič-Milko, Milko Špacapan-Igor, pionir prim. partizanstva, TV-15, 4.-18. jul. 1985.

Plah.

Plahuta, Slavica: Špacapan, Milko (1910–1942). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi948210/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (3. september 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine