Šorli, Tomo (1881–1923)

ŠORLI Tomo (Tomaž), pravnik in politik, r. 5. mar. 1881 v Podbrdu, u. 20. mar. 1923 v Podgradu in tam pokopan. Oče Janez, strojar, mati Katarina Kusterle. V številni družini je bil Tomo prvorojenec. Brat Srečko (gl. čl.) je iz drugega očetovega zakona. 1882 so se preselili v Tolmin. Osn. š. v Podbrdu, gimn. v Gor., matura 1900. V študent. letih je Š. delal v društvu Adrija. Študiral je pravo na U v Gradcu in v Pragi. V času univ. študija je delal kot stenograf pri dr. H. Tumi v Gor. Bil je notarski pripravnik v Ajdovščini in nato še mlad dobil mesto notarja v Podgradu v Istri (1911). Med prvo svet. vojno je bil poročnik v avstro-ogr. vojski in bil 26. 8. 1914 v bitki pri Krasnem v Galiciji ranjen in ujet. V Rusiji si je pridobil znanje rus. jezika. Pisal je v rus. časopise o jsl. vprašanju. Navezal je stike s srb. poslanikom v Petrogradu in z vseslovan. usmerjenim društvom Slavjanskaja trapeza. Jun. 1915 se je prijavil v srb. vojsko in odšel v Niš. Tu je postal član Jsl. odb. in zatem njegov tajn. V tem okviru se je z vso vnemo posvetil delu za uresničitev ideje o jugoslovanstvu. V Nišu je objavljal članke v Odjeku in Jugoslovanskem Glasniku. Ob umiku srb. vojske jeseni 1915 je preko albanskih gora prišel do Drača in odtod preko Marseilla v Pariz. To so bila leta vsakovrstnih težav in preizkušenj. Od visokošol. let dalje je bil Šju kolega in prijatelj dr. Drago Marušič (gl. čl.). Medtem se jev Pariz preselil tudi Jsl. odbor in Š. je še naprej v njem uspešno delal do konca vojne. Urejal je njegovo glasilo Bulletin Jugoslave in zanj pisal. Sodeloval je tudi pri nekaterih franc. časopisih. Po vojni ga je jsl. vlada imenovala za eksperta v etnografski sekciji jsl. delegacije na mirovni konferenci v Saint-Germainu. Kakor v Jsl. odb.je Š. tudi tu opravljal svoje delo zavzeto in kompetentno. Ponujene službe v novi jsl. državi ali diplomaciji je odklonil in se rajši vrnil med svoje ljudi v istrski Podgrad. Kakor že predvojno jim je tudi zdaj vsestransko pomagal in bil med njimi zelo priljubljen. Zavoljo svoje izpričane narodne zavesti in delovanja v narod. duhu je v času faš. doživel marsikatero krivico. V Podgradu je bil Š. tudi podžupan in preds. hranilnice in posojilnice. Njegova smrt je globoko prizadela istrsko skupnost. Iz govorov, ki sta ju imela ob grobu dr. Ivan M. Čok in dr. Josip Vilfan, je razvidno, da je ta skupnost v njem cenila predvsem dobrosrčnost, skromnost in značajnost. Bil je navdušen Slovan, velik rodoljub in branitelj narodovih pravic, dr. Vilfan je poudaril, da je bil Š. pri delu za blagor naroda vseskozi glasnik sloge. »Nobena stvar, nobena krivica od strani zunanjega sveta ga ni žalila tako kakor nesloga v domačem taboru.« Š-jev zvesti prijatelj in njegov predhodnik v notarski službi v Podgradu Ivo Šorli (pisatelj izhaja iz istoimenskega rodu iz Podmelca, notar pa iz podbrškega) mu je v svojem delu Moj roman posvetil 34. poglavje z naslovom Moj Tomo.

Prim.: E 22. in 23. mar. 1923; GorS 22. mar. 1923; Gabršček II, 157, 172, 360, 483; H. Tuma, Iz mojega življenja, Lj. 1937, 327; Spominski zbornik Slovenije, Lj. 1939, 53 (skupinska sl.); I. Šorli, Moj roman, Lj. 1940, 168–73; Isti, članek v Koledarju Ciril-Metodove družbe 1924; A. Ternovec, Rojaku T. Šorliju, Sreč 1973, 41/2, 40; JKol 1966, 182.

L. B.