Šorli, Srečko (1899–1982)

ŠORLI Srečko, čevljarski mojster, trgovec, tigrovec, borec NOBJ, časnikar, r. 11. jan. 1899 v Tolminu, u. 10. jul. 1982 na Baškem sedlu. Oče Luka (op. ur.: Ivan (Janez)), mati Ana Bizjak. Osn. š. v Tolm. še preden se je pri Sv. Luciji (Most na Soči) izučil za čevljarja, je bil 17-leten 1915 mobiliziran v Gradec za izdelovanje voj. usnjene opreme, bil 1917 zaprt zavoljo izjave pri naboru, da pobegne v ujetništvo na ruski fronti. Odšel je z maršbatalj. v zasedeno Romunijo in ob reki Seret doživel razpad A.-O. Po 22 dneh pešačenja in vožnje z vlakom je dospel v Lj. in se 23. nov. 1918 pridružil borcem za sev. mejo. Udeležil se je mnogih bitk do skrajnih meja slov. ozemlja. 26. dec. 1919 se je vrnil k sestri k Sv. Luciji, in čeprav je imel zaposlitev v Lj., je 7 let delal pri čevljar. mojstru Št. Taljatu pri Sv. Luciji. Vseh 7 let je bil stalni član odb. PD, soustanovitelj PD, sodeloval v pev. zboru, dram. odseku, se boril proti faš. poitalijančevanju. 1923 je skupaj s prijatelji strgal it. zastavo s pročelja stavbe it. voj. komande pri Sv. Luciji, kak teden za tem je na visoki smreki med Sv. Lucijo in Modrejem zavihrala slov. zastava, ki so jo it. policisti z muko sneli in sežgali. 1926 je ustanovil v Tolminu čevljar. delavnico, zaposlil 12 zavednih mladeničev, nato odprl še trgovino obutve. V začetku 1927 je začel sodelovati z ileg. organ. TIGR. Kurir za čez mejo Jernej Luznik iz Žabč mu je prinašal slov. knjige, predvsem pa ileg. protitfaš. tisk v slov. in it. jeziku na stanovanje ob Tolminki, kjer so z njim v hiši Kati Lenar stanovali nekateri slov. dijaki it. gimn., z njim sodelovali in imeli v hiši sedež ileg. dij. krožka. Š. je imel skrivališče tiska v zapuščenem čebelnjaku ob Tolminki. V Gor. je sodeloval z voditeljema TIGR Z. Jelinčičem in Alb. Rejcem, v Tolminu z organizatorji TIGR Vlad. Kogojem, T. Majnikom, T. Rutarjem, Maks. Rejcem, delil tisk po tolm. vaseh: v Zatolm. Fr. Šavliju, v Volče T. Majniku, pri Sv. Luciji Fr. Marcini, v Čadrg Jak. Rutarju, v Ušnik Lojzu Šavliju itd. Sam ga je nosil v Gor. in Kobarid ali ga pošiljal v Gor. po Kati Lenar, Rozi Obleščak, Ljubki Šorli. Vsak teden je po avtobusnem sprevodniku Iz. Korenu pošiljal ileg. liter. v Kobarid, a tudi sam jo je iz Jsle ileg. prinašal. Po drugih in sam je nesel letake za sabotiranje faš. volitev v Gor., jih razdelil vsem celicam po tolm. vaseh, da so jih tigrovci ponoči pred volitvami 24. mar. 1929 raztrosili in podtaknili družinam po vaseh. Maja 1929 je sodeloval pri trošenju letakov po vaseh okrog Sv. Lucije proti proslavi Dopolavora pri Sv. Luciji. Na predvečer sv. Cirila in Metoda 5. jul. 1928 je z Vikt. Sivcem zažgal kres na tolm. gradu, v gozdu pobočja Ježe pa so fantje istočasno izvedli močne eksplozije. Š. je omogočil številnim antifaš. beg pred aretacijo, med temi je A. Rejca spremil z Brd v Zalaz v snegu in ostrem mrazu. Z. Jelinčič ga je obvestil 10. jul. 1929, da bo imel preiskavo, in čez dva dni so mu preiskali delavnico, trgovino in stanovanje, ga odvedli s seboj v Gor. in po mnogih obtožbah so ga po 14 dneh izpustili, ker ni bilo dokazov. Polic. komisar Bicchi v Tolminu mu je odvzel potni list, ker ni šel volit. V pričakovanju aretacije je zaprosil za nov potni list, Bicchi mu ga je obljubljal, Š. pa je ileg. odšel na Jesenice k bratu, ki je prišel na obisk v Tolmin in odpeljal njegove stvari s seboj, bratu Jožetu pa je v Tolminu predal trgovino in delavnico. Na Jesenicah je odprl čevlj. delavnico. V njej je občasno prenočevalo po 15 tigrovcev. Sodeloval je z mnogimi v TlGR, nosil liter. na mejo tigrovcem s Prim., v letu 1931 jo je nesel 51 krat. Nosil je orožje v skupini 30 tigrovcev čez mejo na Javornikih. Ob napadu na Jslo se je pridružil »soški legiji« in nato že poleti 1941 delal za OF. Zaradi izdajstva ga je Gestapo aretirala 4. apr. 1943, ga po 4 mes. in pol mučenja v zaporih v Begunjah internirala v Dachau, nato v Flossenburg. Na Jesenice se je vrnil 7. jul. 1945. Kot član občin. odb. je opravljal mnoge funkcije na Jesenicah in vodil tudi lastno trg., se udeleževal vseh mogočih udarniških akcij. Tudi po upokojitvi je sodeloval v vseh množičnih organ., bil stalni tajn. Zveze borcev za severno mejo. Veliko je dopisoval v Železničarja, v Glas, v Občana, v radio Jesenice, bi redni dopisnik TV45. Pisal je o TIGR, NOB in koncentr. taboriščih. Vsako zimo je smučal na Zelenici, a pri svojih 83 letih se je pogosto sprehodil iz Podbrda čez Sorško pl. ali čez Baško sedlo v Boh. Bistrico. Med sprehodom je na Baškem sedlu omahnil v prepad. - Prejel je več odlikovanj.

Prim.: T. Rutar, TolmZb 1975; TV-15 13. febr. 1975; PDk 15. apr. 1979; PrimN 1979, št. 10, in 30. jul, 1982; TV-15 18. sept. 1980.

Rut.