Šorli, Peter (1902–1988)

ŠORLI Peter, duhovnik, prosvetni in politični delavec, r. 19. jan. 1902 na Grahovem ob Bači, u. 14. jul. 1988 v Trstu. Oče Peter, kovač, pozneje nestalen železniški delavec, mati Terezija Šorli; imela sta 11 otrok. Osn. š. na Grahovem (1913), pripravnica za sred. š. in 1. razr. slov. gimn. v Gor. (1915). Ker so ob vstopu It. v prvo svet. vojno zaprli v Gor. vse šole, je po enoletnem presledku odšel v 2. razr. Škof. klas. gimn. v Šentvidu nad Lj. in dovršil tam sedem razr. 1922 je stopil v gor. bogoslovje in maturiral 1923 kot privatist na realki v Idriji. V duhovnika je bil posvečen 25. mar. 1926. Bil je kpl. v Tolminu (nov. 1926 - dec. 1927), župnijski uprav. na Bukovem (obč. Cerkno, 1927–33), žpk v Podmelcu pri Tolminu (193343), od jun. do sept. 1943 je bil v Lengmoosu pri Bocnu, nato hišni duhovnik pri nem. misijonskih redovnicah Regina apostolorum v Trstu, polit. zapornik v trž. Coroneu (od 2. okt. do 13. nov. 1944), interniran v Dachauu (15. nov. 1944 – 29. maja 1945), pomožni duhovnik v Fanzuolo pri Trevisu (od 1. jun. do 7. jul. 1945), slov. kpl. pri Sv. Ivanu v Trstu (od 10. jul. 1945 do upokojitve 1981). - Med prvo kpl. službo je bil tajn. PZGor za tolminsko okrožje; ustanovil jo je prof. Filip Terčelj, razpuščena je bila 1927. Na Bukovem in v Podmelcu je ustanovil Marijino družbo, ki je deloma nadomeščala slov. kult. organizacije. Na Bukovem je imel tri leta dolgo proces pred kazen. sodiščem v Gor. in pred Posebnim sodiščem za zaščito države, češ da je dal tako obesiti zvonove, ki jih je po vojni vrnila it. oblast in dala nanje uliti faš. znak, da je udarjalo kladivo cerkv. ure po znaku (1930–32). Zagovarjaj ga je dr. St. Brajša (PSBL I, 116–17) in je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Ker je bil na vasi, je pridigal in učil verouk v cerkv. dvorani v slov., pripravil je tudi nekaj prosv. prireditev in koncertov. Dne 25. avg. 1937 je dobil opomin (ammonizione), češ da je oviral razvoj Dopolavora in faš. otroške helioterapske kolonije. Z opominom je bilo združeno strogo polic. nadzorstvo, ki je omejevalo njegovo gibanje, zlasti po sončnem zahodu. Trajati bi moralo dve teti, a so ga preklicali še isto leto za Božič zaradi Stojadinovićevega sestanka s Cianom. Že naslednje leto pa je dobil svarilo (diffida). Kljub faš. nasilju so na Goriškem ustanovila katol. usmerjeni politiki podtalno organizacijo Zvezo božjih in narodnih delavcev, ki je v glavnem posredovala za polit. zapornike in internirance. Član je bil tudi Š., imel je št. 27, a drugih ni poznal. »Približno leta 1943 so padle prve naše glave. Tudi meni so prišli povedat, da sem na vrsti in naj se zato takoj umaknem. Iz Podmelca sem odšel na binkoštni ponedeljek leta 1943« (KatG 21, jul. 1988). - V Trstu je stanoval pri nem. sestrah v ul. Franca 5, večji poslovni lokal za urad Socialne pomoči pa je imel v ul. Vignola in ta je postal tudi zbirališče obveščevalne skupine, ki jo je vodil časnikar Jože Golec-Jojo, povezan s polk. Vl. Vauhnikom. Organizacija je bila razpredena po Zgbu, Lj. in sev. It., sedež pa je bil v Švici. V Trstu je imela radijsko oddajno postajo za zaveznike. Vanjo pa se je vrinil agent nem. protiobveščevalne službe in tako so 2. okt. 1944 aretirali glavne člane in jih zaprli. »Nemci so me v trž. Coroneu zasliševali 43 dni. Moral bi biti ustreljen, ker so proti meni imeli dokaz, da sem imel zvezo z radiooddajno postajo. Zadeva se je obrnila, ker je zame posredoval "Regierungspräsident" Wollseger« (KatG o.m.). Z njim se je spoznal, ko je posredoval za slov. šole v Trstu in okolici ter za pripornike. Poslali so ga v Dachau (13. nov. 1944), Golca pa so 4. apr. 1945 ustrelili v Rižarni. - V Dachauu je bil v isti sobi kot žpk A. Piščanc s Katinare, dr. Rafko Premrl iz Gor., poznejši češki kardinal Beran idr. Po amer. osvoboditvi se je pridružil it. skupini in odpotoval v Fanzuolo in od tod v Trst, kjer ga je že naslednji dan škof A. Santin imenoval za slov. kpl. pri Sv. Ivanu. In samo kaplan je ostal do smrti, dobil je le priznanje »častni kanonik«. - V Trstu so še pri Š. zbirali slov. izobraženci in želeli ustanoviti nekomun. organizacijo. Ker se je pridružilo tudi nekaj Hrv., so 20. jul. 1947 sklicali občni zbor in ustanovili Udruženje slov. in hrv. krščanskih socialcev za STO. Dne 16. sept. se je Udruženje pridružilo kot član SDZ. Ustanovili so skupni odbor, v katerem je bil Š. kot tajn. Udruženja. Glavni namen sporazuma je bil, da bi na zunaj enotno nastopali in da bi se v javnosti ne napadali, v kult. in idejnih vprašanjih pa so bili samostojni. Vendar je kmalu prišlo do trenj, Hrv. pa so večinoma odšli v ZDA, zato je Udruženje sklicalo 1. avg. 1947 občni zbor, se reorganiziralo in se prekrstilo v Slov. kršč. socialno zvezo (SKSZ), ki naj bi nadaljevala predvojne Organizacije v duhu zamisli dr. J. Ev. Kreka. Š. je postal tajnik. Že prvo leto je SBSZ ustanovila Prosvetni oddelek, ki je prirejal vsakih 14 dni prosv. večere. Ta se je kmalu osamosvojil kot Slov. prosveta (SP). 22. apr. 1949 je SKSZ sklenila s SDZ sporazum za volitve v trž. obč. svet in izvoljen je bil dr. J. Agneletto (PSBL I, 8–9). Š. je v imenu SKSZ neštetokrat uspešno posredoval pri Anglo-amerikancih v javnih in zasebnih zadevah. Ko je bilo treba ustanoviti slov. klas. licej v Trstu, »je takratno vodstvo SKSZ poslalo na ZVU tehtno, utemeljeno vlogo o nujni potrebi slov. klas. liceja. Napisal jo je P. Šorli. Šla je na najvišje mesto ZVU, ki jo je pozitivno rešilo in dovolilo klas. licej« (KatG 1. apr. 1976). - 1950 je prišel v Trst dr. Eng. Besednjak (PSBL I, 69–70) in na obč. zboru 16. mar. 1952 prišel v odb. SKSZ kot tajnik skupaj s Š. Kmalu je s svojo osebnostjo prevladal v SKSZ, zlasti ko je 1954 ustanovil Novi list in ponudil blagajniško mesto Š., ki pa ga je odklonil. Ker na dveh občnih zborih niso mogli razčistiti položaja, so Besednjakovi nasprotniki 20. jun. 1954 ustanovili Slov. katol. skupnost (SKS) in Š. je postal njen tajnik. 21. okt. 1954 je SKS sklenila s SDZ dogovor o sodelovanju in ustanovili sta stalni koordinacijski odb. 6 članov, v katerem je bil ves čas tudi Š. Na obč. zboru 22. jun. 1962 so Š. izrinili s tajn. mesta, namesto njega je prišel dr. Matej Poštovan (PSBL III, 54–55). 1968 se je SKS preimenovala v Slov. ljudsko gibanje (SLG) in Š. je postal njegov član, posvetil pa se je predvsem prosv. delu pri Sv. Ivanu. Tu je 24. nov. 1968 odprl Marijin dom, katerega je zgradil z dobrotniki in v katerem je zgornja dvorana z odrom, spodnja in več manjših prostorov (stroški nad 59 milijonov takratnih lir). V Domu so prireditve in v njem je sedež katol. organizacij. - Vsa povojna leta do upokojitve 1967 je poučeval verouk v osn. in sred. šolah. Stalno je poročal v KatG o verskih in kult. razmerah pri Sv. Ivanu, pojasnjeval polit. razmere, se boril proti trž. županu inž. G. Bartoliju (PSBL I, 41–42), polemiziral z nasprotniki itd. Sodeloval je v KolGMD idr. 14 let je bil nedeljski pridigar na Radiu Trst A. - Za polit. delo je dobil priznanje SSfc.

Prim.: Osebni podatki; arh. SKSZ in SKS; Vl. Vauhnik, Nevidna fronta, Buenos Aires 1965, 111-15; Novi Marijin dom v Trstu, KatG 28. nov. 1968; S. Z.(orko), Novi dom pri Sv. Ivanu, KatG 5. dec. 1968; Blagoslovitev novega Marijinega doma, M(Trst) 1968, 182–84; P. Šorli, Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu, KolGMD 1970, 92–95 s sl. doma; n. n., P. šorli - zlatomašnik, KatG 1. apr. 1976 s sl.; Utripi, Trst, dec. 1977 - jun. 1978, 19 s sl.; R. Klinec, GMD, Gor. 1967, 14445; M. Nemac, Slovo od duhovnika P. Š., KatG 21. jul. 1988 s sl.; I. Jevnikar, Duhovnik in javni delavec P. Š., KolGMD 1989, 127–30 s sl.

Jem.