Šorli, Jožef (1901–1944)

ŠORLI Jožef, čevljarski mojster, trgovec s čevlji, tigrovec, borec NOBJ, r. 28. febr. 1901 v Tolminu, u. nov. 1944 v kramatoriju v Mauthausenu. Oče Ivan, mati Ana Bizjak. Š. je bil zaveden Slov. in je drago plačal svojo ljubezen do slov. naroda. Kot deček se je učil čevljarstva v Tolminu, nato 1915 nadaljeval kot vojni begunec pri sestri pri Sv. Luciji in na Jesenicah. Spomladi 1918 po prestavitvi Soške fronte k reki Piavi se je vrnil k Sv. Luciji (po 1945 Most na Soči) in delal pri čevljarskem mojstru Štefanu Taljatu do 1930, ko je mar. prevzel v Tolminu čevljarsko delavnico in trgovino s čevlji od brata Srečka Šorlija (gl. čl.), ki je z begom v Jslo ušel faš. aretaciji. Š. se je ob vrnitvi 1918 k Sv. Luciji vključil v obnovitev prosv. dejavnosti in bil med najbolj solidnimi v pev. zboru in dram. odseku pred faš. zatrtjem prosv. društev in slov. šolstva na Prim. Med brutalnimi faš. pritiski na Slov. in njihovo prosv. in gosp. dejavnost se je Š. že oprijel podtalne protifaš. dejavnosti. Z domačo mladino je izobesil slov. zastavo nad vrati karabinjerske kasarne pri Sv. Luciji. Razdeljeval je slov. abecednike Kolačke in Prve korake malčkom, med Svetolučane pa tajno slov. propagandno liter., ki so jo sodelavci prinašali iz Baške grape in Tolmina. Z drugimi je izobesil veliko slov. zastavo na visokem drogu pri Modrejah. Faš. so porabili ves dan, da so jo sneli in zažgali, ker so se bali podtaknjenega razstreliva. Š. je večkrat sodeloval pri trošenju slov. letakov, predvsem proti faš. enostrankarskim volitvam 24. mar. 1929, katerih se mnogi Slovenci niso udeležili. - Po prevzemu bratove čevljarske delavnice in trgovine v Tolminu je postal tudi vodja ilegalne organizacije TIGR v Tolminu in okolici. K njemu so prihajali vodje celic na posvete. Liter. je prejemal od ileg. celice iz čadrga in Žabe. Vodil je sestanke tigrovcev. Znana sta dva množična, in sicer 1932 v jeseni nad predorom v Klavžah in spomladi 1933 na hribu Senica. Ker je 1930 zbežalo več tigrovcev v Jslo in jih je bilo nekaj aretiranih, faš. pa so poostrili varnostne ukrepe, je bila ileg. dejavnost zelo otežkočena. Š. pa je kljub temu vztrajal v tej dejavnosti. Po napadu faš. oboroženih sil na Jslo, je Š. začel sodelovati v OF. 25. dec. 1941 je vodil tajni sestanek OF na podstrešju tolminske cerkve, 31. jan. 1942 v skladišču trgovine Šorlijevih pri tolm. cerkvi. 22. febr. 1942 je bil na sestanku OF v njegovi hiši izvoljen za tajn. prvega odb. OF v Tolminu. Mar. 1943 so ga aretirali s 7 člani tega odb. Š. in vseh sedem aretiranih je bilo do kapitulacije It. zaprtih v trž. Coroneu. Po izpustitvi je Š. dalje sodeloval v NOB, dokler ga ni 15. avg. 1944 aretirala Gestapo skupaj s sodelavcema Ant. Sivcem - Bajtovim in učiteljem Oskarjem Dakskoblerjem. Nihče od teh treh se ni vrnil iz Nemčije. V zaporu je Šorlija prepoznal tigrovec St. Kamenšček iz Ročinja, ki ga je it. faš. policija izročila Gestapu po aretaciji v Bgdu. Kamenšček je o trž. zaporu povedal: »V majhnem prostoru, polnem uši in bolh v prahu zdrobljene slame nas je bilo stlačenih 40 Slov. Med njimi sem spoznal Šorlija Jožeta. It faš. so ga odvedli iz celice. Po treh dneh so ga prinesli. Bil je komaj živ in ni mogel govoriti. Pretepali so ga z žilovkami, natezali privezanega na dveh zabojih in mu z gumijasto cevjo spuščali močan vodni curek v usta. Naročil mi je, naj sporočim to svojcem v Tolminu. Ob vrnitvi sem naročeno naredil.« - Š. so fašisti zelo bolnega poslali v Dachau, nato je bil premeščen v Mauthausen, kjer je končal v krematoriju.

Prim.: Sporočila Š-jevih sodelavcev; lasten arhiv; TolmZb 1975, T. Rutar, Kratek pregled delovanja TIGR na Tolmin. 1927–1940; Isti, Spomin na J. Šorlija, PrimN 13. mar. 1981.

Rut.