Škrjanec, Ivan (1908–?)

ŠKRJANEC Ivan, referent nabave, komercialist, tigrovec, borec NOBJ, r. 30. okt. 1908 v Bazovici (Trst), živi v Izoli. Oče Ivan, delavec, mati Antonija Žagar. Osn. š. v Bazovici, šofer. izpit v Trstu, po begu ob vrnitvi iz Francije 1932 je v Lj. obnovil šofer. izpit in napravil trg. tečaj, se zaposlil kot trg. potnik do druge svet. vojne. Š. je bil do pobega doma v Bazovici zelo prizadeven kult. delavec in preds. MD Zarja. Po faš. prepovedi Mlad. društev 1927 ga je okt. istega teta Vekoslav Španger sprejel v ileg. protifaš. organ. Borba in Š. je že v okt. 1927 ustanovil v Bazovici aktivno trojko: Iv. Škrjanec, Vinko Glažar, Željko Grgič. Delali so po navodilih Franja Marušiča, vodje 3. srenje, ki je od Trga Garibaldi zavzemala Sv. Jakob, Žavlje, Domjo, Lonjer, Katinaro in Bazovico. Propagandni material so dobivali od Marušiča. Iz Trsta v Bazovico sta ga prinašala predvsem St. Škrjanec in Željko Grgič, ki sta bila zaposlena v Trstu. V Bazovici so brali in širili antifaš. tisk, ne da bi vedeli za obstoj organiz., Srečko Ražem, pevovodja, Česnikov, Dreja Ražem Bobetov, Iv. Marc Filipov, Zorko Grgič Senčov, Iv. Križmančič Županov, Točnova Francka, Kovčečova Marija, Šubrov Jakob, Dreja Grgič Drečkov, njegova sestra Vera Grgič, Lovrenc Grgič Lovretov, Jože Marc Francov idr. Ileg. liter. je brala domala vsa Bazovica. Š. je imel zaupne sodelavce v Padričah, Gropadi, Trebčah, Avberju, Sežani in po drugih kraških vaseh s krogom sodelavcev, kamor jim je s kolesom nosil ileg. tisk. V več vaseh je ustanovil ileg. tajne celice. Večkrat je šel in prav tako Marušič, Bidovec in Miloš v Lokev, kjer je bil prizadeven sodelavec Jože Čok, ki je imel veliko sotrudnikov v okoliških vaseh, Š. se je udeleževal tajnih sestankov z vodji Borbe na Vremščici, Slavniku, v Rižani in v kraških vaseh, v katere so ob nedeljah prirejali masovne izlete mladine, a vodje Borbe so izlete izkoristili za sestanke s sodelavci po vaseh. V jeseni 1928 ponoči je bil sestanek vodij celic in organizatorjev Borbe v podzemeljski jami na Proseku. Gor. sta zastopala Albert Rejec in Tone Majnik. Vsi udeleženci so imeli maske. Enak sestanek vodij je bil 3. nov. 1929 ponoči v podzemeljski jami na Drašci nad Lonjerjem. Š. je ponoči z dogovorjenim glasom dobil oboroženo trojko v faš. uniformah (Zelen, Černač, Kukec) v gozdu pri Lipici in jih vodil v jamo na Drašco. Isti trije so ponoči v jan. 1930 prišli v faš. uniformah na Prosek in se sestali z vodji Borbe v hiši Vladim. Štoke na Kontovelu. Sestankov je bilo mnogo, največ v jami na pašniku Hudo leto- (Ta jama je s cesto zasuta.) Š. je tesno sodeloval s celico na Proseku (Vl. Štoka, Vek. Španger, T. Ukmar, Drago Rupel), s celico pri Sv. Ivanu (Fr. Zadnik, Ito Kolarič). Š. in Iv. Marc sta po naročilu Marušiča hotela zažgati šolo med Gropado in Padričami, a je nenadoma it. učitelj prižgal luč. Š., Marc in Glažar so ponoči čakali na vrhu klanca ceste Bazovica-Trst, da bi napadli faš. polit. tajn. Graziolija, ki bi se moral vračati z avtom iz Sežane, toda Grazioli se je vrnil po drugi cesti in napad je odpadel. Š. je po Marušičevem naročilu šel ponoči v Lipico, da bi zažgal vojaške hleve in senike, toda psi so alarmirali straže. Š. je bil med najbolj prizadevnimi in je izvršil druge napade na faš. Faš. policija je spomladi 1930 aretirala mnogo oseb. Fr. Zadnik, vodja celice pri Sv- Ivanu, je ponoči 11. apr. 1930 prišel v Bazovico, zbudil Š., Grgiča in Glažarja in vsi štirje so takoj ob treh zjutraj zapustili Bazovico. Ob 6. uri jih je v Bazovici iskala faš. policija. Čez Brkine so dospeli k Jož. Vadnjalu v Zagorje, prenočili na seniku in zjutraj zgodaj dospeli v Pivške gozdove, kjer so prenočili. Zaupali so se kmetu Gorjancu iz Palčja, prenočili pri njem, nasledngi dan jih je čez Javornike vodil v Jslo. Na Rakeku jim je obmejni komisar Marinkovič povedal, da so že dobili it. tiralico z zahtevo, naj jih vrnejo v It., zato jih je skril. Dal je vsakemu 500 din. Skrivali so se v Lj., nato bili poslani k emigrantski organiz. Istra v Zgb. Tu so jih spet skrivali in poslali v Bgd, kjer so jih skrili v neko klet brez stranišča in niso smeli hoditi po mestu. Da bi se rešili, so najeli voznika do Zemuna. Ta jih je dal v hlev h konjem. Morali so se vrniti v Bgd. Dobili so spremstvo »študenta«, ki jih je spremljal do Lj., nato do Mrba. Dovoljenja za bivanje jim niso izdali, pokazali so jim pot, kod naj gredo v Avstrijo. V Gradcu so jih aretirali, a so jih izpustili. Z vlakom so se odpeljali in dve postaji pred avstr.-nem. mejo izstopili in pešačili. Obmejni komisar jim je pokazal most, po katerem so šli čez reko Salzach v Nemčijo. Spet so se vozili in dve postaji pred švicar. mejo izstopili iz vlaka. Prenočili so na prostem v kupih sena. Zjutraj so med močno ploho šli v gostilno v Lörachu, kjer so jih aretirali. Bili so brez dokumentov. Na policiji so povedali, da so Slov. na begu iz It., namenjeni v Francijo. Čez griče so dospeli v Basel, kjer so jih it. socialisti lepo sprejeli in poskrbeli, da so brez ovir dospeli v Pariz. Tu. so se srečali s T. Ukmarjem s Proseka in T. Černačem in drugimi Slov. It. soc. stranka jim je preskrbela delo in bivališče. Zadnik, Grgič in Glažar so se kmalu vrnili v Jslo. Š. se je kot it. emigrant pod imenom Ivan Popovič vpisal v It. soc. stranko in deloval v it. emigr. krožkih. Postal je sumljiv franc. polic., zato je odšel v Nantes. Tu so mu it. soc. preskrbeli delo v tovarni testenin. Zbiral je Slov. in jim tolmačil faš. zatiranje prim. Slov. Na kongresu It. soc. stranke je govoril o zatiranju Slov. v It. in da morajo biti Slov. osvobojeni po padcu fašizma. Na zahtevo je povedal svoje ime udeležencem kongresa in ti so ga prijavili franc. policiji. Ta ga je iskala pod imenom Ivan Popovič. Izdala je ukaz, da mora zapustiti Francijo v 24 urah. Š. je bil brez sredstev in se je skrival v drvarnici franc. sindikalistov. Iskal je pomoč pri jsl. konzulatu v Metzu, dal ime Iv. Marija Čoka v Beogradu, ta ga je priporočil in konzul mu je izdal prepustnico za Jslo. Prim. izseljenci v Slov. so zbrali in mu poslali denar za potovanje. Ob prihodu na Jesenice so ga orožniki uklonili. Bil je kmalu izpuščen. Zaposlil se je pri gradnji nebotičnika v Lj., nato kot trg. potnik. Ob it. okupaciji Lj. ga je faš. polic. iskala. Sodeloval je v OF. Umaknil se je polic. v predmestje h kmetom, nato v Škofjo Loko in delal za OF. Ovaduh ga je prijavil Gestapu, bil je aretiran 13. jan. 1944, zaprt in mučen v zaporih v Begunjah 3 mes. in poslan v Mauthausen. 5. maja 1945 je bil osvobojen in po 15 letih se je vrnil v Bazovico. Po 3 mes. je odšel v Lj., pridobil jsl. državljanstvo, bil do 1950 zaposlen kot referent nabave pri Direkciji za les. ind. SR Sje v Lj., nato do 1955 nabavni referent pri les. ind. Javor na Pivki. Poslej je bil do upokojitve 1963 v Izoli pri gradb. podjetju Gradbenik nabav. ref. to komercialist. Š. je poleg rednega dela opravljal dolžnosti preds. v neštetih sind. organiz. v Lj., Pivki in Izoli; v teh mestih je bil tudi tajn. osn. organiz. ZK, delal v organih delavskega samouprav., bil član raznih komisij pri občin. odb. v Postojni in v Izoli ter v Izoli eno mandatno dobo preds. občinskega sindikal. sveta. Š. je delal, kjerkoli je bil, na kult. področju. V Lj, je sodeloval v pev. društvu Grafika, v pev. društvu Tabor, soustanovitelj in istočasno preds. pev. društva Hugolin Sattner, pel v oktetu v Kranju, v Pivki je bil soustanovitelj pev. zbora ta preds. PD Srečko Kosovel. V Izoli je ustanovil tri pev. zbore, zadnji pev. zbor Društva upokojencev, v katerem še vedno sodeluje in je častni preds. Š. je dobitnik 4 odlikovanj, dobil je tudi zlato značko Sindikata Slov. ter srebrno značko OF. V Izoli še aktivno sodeluje v KS in občin. ZZB.

Prim.: Vekosl. Španger, Bazoviški spomenik; Dr. Vjekoslav Bratulić, Ilegalne organizacije u Istri i Slov. Primorju; pripovedovanje Iv. Škrjanca, Vinka Glažarja, Željka Grgiča.

Rut.