Škrbec, Andrej (1900–1974)

ŠKRBEC Andrej, organizator, urednik in kult. delavec med primorskimi izseljenci v Argentini, r. 20. nov. 1900 v kmečki družini v Rihemberku (Branik), u. 19. febr. 1974 v Buenos Airesu (Arg.). Osn. š. v domači vasi, trg. š. v Lj. (1921, 1922), nato v službi v domači zadrugi. Zaradi polit. razmer na Prim. je odšel kot toliko drugih sept. 1928 v Argentino in se naselil v Buenos Airesu. Takoj se je vključil v delo na vseh področjih, kjer je šlo za skupnost, napredek in kulturo slov. naselbine v Argentini, posebno prim. rojakov. Še več je napravil zanje, ko je dobil službo v Holandski banki v Bs. Airesu in postal načelnik Jsl. odseka v banki. Tedaj je bil v stalnem stiku z rojaki, jim svetoval in pomagal. Bil je med ustanovitelji Slov. prosv. društva I (15. jun. 1929) na Paternalu v Bs. Airesu, kjer je bilo največ Slov. V društvu je bil večkrat preds. in odbornik, sodeloval pa je tudi v pev. zboru in pri igrah. Društvo je izdajalo Slovenski tednik (od 6. apr. 1929 do 26. dec. 1936), v katerem je Š. živahno sodeloval. List se je 7. jan. 1937 združil s tednikom Novi list (1933–36) v Slovenski list (do 10. sept. 1946). Tudi vanj je pisal. - Z I. Kacinom sta priredila Slov. izseljenski koledar za Južno Ameriko 1937; izdalo in založilo Slov. prosv. društvo I, Buenos Aires 1937, 163 str. Š. je v njem priobčil razpravo Kult. pregled in gosp. razvoj Slovencev v Južni Ameriki (str. 45–54). V njej je jasno in izčrpno podal ves razvoj. Sledil je Letopis južnoameriških Slovencev za leto 1941, Koledar, Letnik II, uredil And. Škrbec, samozaložba, Buenos Aires 1941, 192 str. V njem je sodelovala vrsta izseljencev: Fr. Kovać, Ant. Podlogar, David Doktorič, Janez Hladnik, Ciril Kren, Viktor Kjuder, Lino Legiša iz Lj. idr. Š. je dal Letopisu »splošen značaj«, zato poroča o delovanju vseh društev in življenju Slov. v drugih južnoamer. državah, prinaša praktične sestavke, pesmi, prozo, oglase in sporočila. - 21. avg. 1938 sta se združili društvi Slov. prosv. društvo I in Tabor v Slovenski dom in Š. je nadaljeval z delom. Ko je šlo po vojni za usodo Gorice in Trsta, so 12. jun. 1945 ustanovili v Bs. Airesu Odbor za jsl. Primorje in Š. je bil njegov tajn. Svetovno javnost so seznanjali s Slov. Prim., Istro in Trstom, kdo živi na tej zemlji in komu pripada. Skoraj dve leti so imeli redne tedenske sestanke in razvili široko dejavnost. Zbrali so 10.000 podpisov Primorcev in jih poslali 31. jan. 1946 na konferenco zun. ministrov v London. Prirejali so shode in zborovanja, pošiljali brzojavke in razširili delo še na Urugvaj in Brazilijo, Š. se je od 1950 še bolj posvetil časnikarstvu. Tega leta je s sodelavci, med katerimi je bil tudi Ciril Kren, ustanovil in urejal časopis Nova domovina (od 30. avg. 1950 do jun. 1957), ki se je 24. jun. 1957 spremenila v Lipo (do 21. dec. 1966). To je prvi dve leti urejal Jos. Švagelj, za njim Š. 1957 je bil kot bančni uradnik upokojen, potem je z Iv. Kovačičem odprl potovalno pisarno. Kot gosp. usmerjen človek je vedno propagiral idejo zadružništva, v kateri je videl tudi rešitev za slov. izseljence. Š. je 46 let življenja v Arg. nesebično in nepretrgano posvetil svojim rojakom.

Prim.: Lipa 20. sept. 1966; J. Bajec, Razvoj slov. izselj. časnikarstva v Evr., Juž. Amer. in Kanadi, SIK 1969, 319–20; posebni odtis iz SIK 1969, 33 življenjepis s sl.; Fr. Kurinčič, Na tej in na oni strani oceana, Lj. 1981, 233–37 in pass.; lastni arhiv.

C. K.