Primorski slovenski biografski leksikon
ŠKRAP Milko, prosvetni delavec in organizator, r. 24. apr. 1910 pri Sv. Ivanu v Trstu, u. 4. febr. 1978 tam. Oče Franc, tovarniški delavec, mati Ana Šajina. 4 razr. osn. š. je dovršil pri Sv. Ivanu, ostale štiri in dvoletno trg. š. na šoli CMD pri Sv. Jakobu v Trstu. Zaposlil se je v odv. pisarni dr. Godine v Trstu in tu ostal do 30. apr. 1930, ko je zaradi preganjanja zbežal v Lj. Delal je pri podjetju Rude in kovine (do mar. 1935), nato pri Glasu naroda, pri Motoroilu v Mrbu, od jan. 1937 pri Oleum v Lj. Dne 20. okt. 1941 so ga It. zaprli in obsodili zavoljo dezerterstva na leto dni pogojno in poslali k vojakom v Arezzo. Konec 1942 so ga ponovno zaprli »zaradi prevratniškega delovanja med vojaki« in postavili pred sodišče v La Spezii. Ker je bil iz Ljubljanske pokrajine, so ga izpustili, toda 27. jul. 1943 so ga z vso družino zaprli, ker so odkrili v njihovi hiši bunker OF. Obsodili so ga na 4 leta zapora in ga poslali v ječo v Koper, Trst, Benetke in Parmo. Dec. 1943 so ga Nemci odpeljali na prisilno delo v Rheinhausen v Porurju, od tu je s ponarejenimi dokumenti zbežal k sorodnikom v Belgijo. Povezal se je s tamkajšnjim odporniškim gibanjem, odšel po vojni v zbirno taborišče jsl. internirancev ter se 1. avg. 1945 z njimi vrnil v Lj. Tu se je zaposlil pri Petrolu, že okt. pa so ga prestavili k Jugopetrolu v Trst, kjer je prevzemal pošiljke tekočih goriv od UNNRE za Jslo. Konec 1946 je prevzel center za tisk (sedanje ZTT), kmalu pa so ga poslali v Koper, kjer je vodil Istra-benz. 1948 je bil v Lj. referent za tekoča goriva pri direkciji ministrstva za promet slov. vlade. Po kominformu (28. jun. 1948) se je vrnil v Trst in bil nameščen pri raznih podjetjih (Inforit, IRET idr.) do bolezni, zaradi katere je šel 1957 v pokoj. - Š. se je že kot dijak posvetil organiziranju mladinskih in športnih društev na Tržaškem, zlasti je bil delaven pri Sv. Ivanu, kjer je bil tajn., potem odb. ali revizor. Svoje tedanje življenje, društva in njihovo delovanje je popisal v knjigi Uporna mladina, ki so jo izdali v Kosovelovi knjižnici člani nekdanjih mladinskih društev (Trst 1971), zametek pa je izšel v PDk pod naslovom: M. Šajinov, »Cvetočih lic...« Iz delovanja mladinskih društev v Trstu pred štiridesetimi leti (9. jan.-19. mar. 1965 - 34 nadaljevanj). V Lj. je bil med ustanovitelji emigrantskega društva Tabor (ust. 18. apr. 1931) in med pobudniki zgraditve doma, v katerem so se emigranti zbirali in prenočevali. Š. je bil preds. pripravljalnega odb., nato prvi tajn. društva. Po vojni je bil med soustanovitelji PD Slavko Škamperle pri Sv. Ivanu (1946) in dolgoletni preds. Bil je tajn. in preds. GlasbM in v glavnem odb. SPZ. Pisal je članke v emigrantsko glasilo Istra v Zgbu, PDk, JKol, sodeloval je pri knjig Roman Pahor, pobudnik mladinskega gibanja (Trst 1967). Leta 1977 je izdal Dnevnik iz fašističnih zaporov skupaj s Spominsko knjigo političnih zapornikov v parmski ječi. Dnevnik je pisal v ječi od 8. avg. do 12. nov. 1943 in v njem razkril trpljenje in nečloveške razmere v ječi, a tudi pogum in optimizem. Ker je znal it., je bil nekak zastopnik zapornikov, jih neustrašeno zagovarjal, organiziral gladovne stavke in dosegel, da so jim razmere izboljšali. Enako je nadaljeval pod nem. upravo. Bil je velik demokrat in poštenjak, zato so ga vsi spoštovali. Tudi Dnevnik je izhajal najprej v PDk (od 26. maja do 27. jun. 1963).
Prim.: Družinski podatki; L. Abram, Povojno kulturno delovanje svetoivanskeaa društva, Slov. čitalnica pri Sv. Ivanu 1868–1968, Trst 1968, 56, 58–59, 62, 64–65, 70; D. Pahor, Mladi rodovi - kovači bodočnosti, Prosv. zbornik 1868–1968, Trst 1968, 217–20; j.k.(Koren), M. Š. šestdesetletnik, PDk 24. apr. 1970 s sl.; L. Abram, M. S., Uporna mladina, Dan I, 1971, št. 1, 27; Ž. Gruden, Mladinska razmišljanja o Uporni mladini, Dan I, 1971. št. 1, 27; Odprto pismo M. S-u, Zaliv 1971, 30–31, 281–82; fj(Jeza), Uporna mladina, NL 11. jun. 1971, 6–7; L. Božič, Po primor. emigrantskih kolovozih, PDk 9. jul. - 12. avg. 1976; Kacinova, 1921–1928, 14, 452; življenjepis in sl. v knjigi Dnevnik iz fašističnih zaporov, Trst 1977; J. Koren, M. Š., PDk 5: febr. 1978 s sl.; Jevnikar, Zam. lit., M(Trst) 1978, 66–67; Lj. Jakše, »Parmska kartuzija«, NRazgl 9. jun. 1978, 329; M. Jevnikar, M. Š., KolGMD 1979, 102.
Jem.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine