Škerl, Lojze (1914–1995)

ŠKERL Lojze, duhovnik, kult. delavec in časnikar, r. 24. apr. 1914 v Sežani, živi na Opčinah pri Trstu. Oče Lojze, čevljar (umrl za posledicami bolezni, katere se je nalezel v prvi svet. vojni), mati Antonija Šušteršič, perica. Šestletna osn. š. v Sežani, eno leto pripravnice v Alojzijevišču v Gor., gimn. in licej v Malem semenišču v Gor. S pomočjo nadškofa A. Fogarja (PSBL I, 373–77) je kot gojenec zavoda Germanicum-Hungaricum študiral tri leta filoz. na U Gregoriani ter dosegel licenciat iz filoz. 1938. Teol. je študiral na isti U (193843), doktorat iz teologije je napravil nov. 1945 z doktorsko disertacijo o nadšk. sv. Savi, organizatorju srb. Cerkve S. Sava, primo arcivescovo serba di rito bizantino-slavo; izšla je v Trstu 1946 na 93 str. in je citirana v EJ 7, 147 pri Sava. V duhovnika je bil posvečen 26. okt. 1941 v Rimu. - Dušnopastirske službe: od 16. avg. 1943 do 30. sept. 1947 stolni vikar in kpl. pri Sv. Justu; od 1. apr. 1949 do 30. sept. 1950 kpl. in vodja Mar. družbe v Rojanu; od 1. jul. 1958 do 14. jan. 1975 stolni kanonik; od 15. jan. 1975 dalje dekan stolnega kapitlja, sicer pa v pomoč duhovnikom, kadar je kje potreba. - Službe na škof. ordinariatu v Trstu: od 1. avg. 1943 do 31. avg. 1944 škof. podkancler; od 1. sept. 1944 do 4. nov. 1947 škof. kancler; od 11. okt. 1966 dalje škofov vikar za Slov. in v odsotnosti gener. vik. delegat za vso škofijo; od 18. sept. 1947 promotor justitiae (pravdnik) in defensor vinculi (branilec vezi) pri škof. cerkv. sodišču; od 1. nov. 1972 je defensor vinculi pri beneškem dežel. sodišču, ki ima zdaj sedež v Padovi; več let je bil član sveta za semenišiko disciplino ter sinodalni ali prosinodalni izpraševalec; 25 let je bil tajn. izpraševalne komisije za duhov. izpite; od sept. 1966 je član škof. duhov. sveta in škof. pastoral. sveta ter član katehetske komis. Od 1. okt. 1978 je duhov. svetovalec pri Slov. Vincenc. konferenci in pri Društvu slov. izobražencev (DSI), kjer pri študijskih dnevih Draga skrbi za mašo in sodeluje pri izbiranju predavateljev. Od jun. 1953 do avg. 1956 je bil član uprav. odb. za Marijanišče na Opčinah, nekaj časa tudi preds. Od dec. 1967 do 1981 je bil uradni predstavnik Mar. družbe v ul. Risorta (Trst). - Delo na slov. šolah: od jeseni 1945 do 30. sept. 1977 je bil katehet na slov. šolah v Trstu (osn. š. v Rojanu - 2 leti; Trg. akademija, zdaj Trg. tehn. zavod Ž. Zois - 2 leti; slov. učiteljišče A. M. Slomšek od 1947 do 1977). Zanimal se je za izdajo in uvedbo slov. učbenikov za katehezo, zlasti za niž. in viš. sred. šole (seznami so v knjigi Slov. šolstvo na Gor. in Trž. 1945-1985, Trst 1986). Od 2. jul. 1958 je član škof. katehet. urada za nastavitev katehetov na slov. šolah. Od 1. okt. 1950 do 30. sept. 1970 je bil prof. moralke v trž. bogoslovju, pripravil učni načrt in bil 17 let študijski prefekt. - Delo za katol. tisk: Bil je med ustanovitelji Slov. Primorca (25. avg. 1945 - 31. dec. 1948), sour. Tedna (8. maja 1947 - 19. avg. 1948), član je ured. odb. Katoliškega glasa (izh. od 2. febr. 1949), odgov. ur. Mlade setve (1948–50), odgov. ur. Mladike (1962–66), član je odb. in podpreds. Goriške Mohorjeve družbe (GMD). Kot publicist je vpisan v dežel. seznam časnikarjev. Stalno že nad 25 let sodeluje na RAITrstA z vsakdanjim koledarjem in duhovno mislijo, z nedeljsko mašo in postnimi govori. V KatG redno spremlja cerkveno in versko življenje v zamejstvu in po svetu, piše načelne in usmerjevalne članke, o slov. šoli v zamejstvu, o odgovornosti staršev in laikov, o vsem, kar zadeva njegove rojake. - V KolGMD od 1956 redno sodeluje z aktualnimi razpravami in članki, npr.: O vrednosti člov. življenja (1956); Obnovljeni božji hrami (1957); Verske težave današnje mladine (1958); Skrb za duhovniški naraščaj (1961); Marijin dom v Rojanu (1962); Pot U. vatikanskega koncila (1967); Pokoncilska pot (1968); Liturgična obnova (1970); Novi bogoslužni obredniki (1971); Čemu verouk? (1972); Papež Janez Pavel I., Trž. škof msgr. L. Bellomi, Važen dokument (1979); Dve zgod. pričevanji (o Klinčevi Prim. duhovščini pod faš. in o Jurčevi Moja leta v Istri pod faš.) (1980); Zakonik cerkv. prava (1985); Novi konkordat med Vatikanom in It. (1986); Poslanstvo in odgovornost laikov, Sedejev simpozij v Rimu, Bratje Sila iz Povirja (1987); Missijev simpozij v Rimu (1988); Rimski simpozij o škofu J. Gnidovcu (1989). - V PSBL sodeluje od prvega snopiča (1974) s tehtnimi članki predvsem o duhovniških osebnostih. Predava v DSI, v društvih, med duhovniki v zamejstvu in na sestankih duhovnikov med izseljenci. - 29. mar. 1983 je bil imenovan za prelata.

Prim.: Osebni podatki; r+r (Kaz. Humar), 50-letnica msgr. dr. L. Š., KatG 30. apr. 1964; Isti, L. Š., srebrnomašniki KatG 27. okt. 1966; Dioc. di Tr., Annuario 1985, 124; Letopis Cerkve na Slov. 1985. 493.

Jem.