Škerk, Albin (1921–1995)

ŠKERK Albin, poslanec in župan, r. 12. jun. 1921 v Vižovljah (Devin-Nabrežina), živi v Sesljanu. Oče Alojz, železničar iz Praprota, mati Marija Markuža, kmetica in šivilja. Šolati se je moral v it. osn. š. v Šempolaju (kjer je živel 1923–54), nižja sred. š. v Nabrežini, 2 razr. ind. tehn. zavoda A. Volta v Trstu. S 16. letom se je zaposlil kot kamnosek v nabrežinskih kamnolomih, kjer je delal do 1943. Z OF se je povezal konec 1942, po razpadu It. je bil tri mesece v part. na Krasu (part. ime Samo), nato terenski delavec v ilegali (finančni referent za devinsko-nabrežinsko in zgoniško občino, ustanavljanje part. šol, mobiliziranje itd.). V KPS je bil sprejet dec. 1943. Avg. 1944 so ga Nemci zajeli v Šempolaju, 14 dni je bil zaprt v trž. koronejskih zaporih, nato so ga odvedli na prisilno delo v tovarno Bosch pri Stuttgartu. Konec mar. 1945 so ga kot bolnika poslali v Trst, a se je umaknil na teren in delal za obveščevalno službo IX. korpusa. Tako je prišel tudi do podatkov o nem. podmorniškem oporišču v Sesljanskem zalivu. Prveh deset povojnih vročih let je bil partij. funkcionar, prej v trž. okolici, potem pri vodstvu v Trstu. Sledilo je pet let dela pri javnem podjetju za brezposelne SELAD, končno je bil do 196S pri Kmetijski zadrugi v Trstu. - Ob Informbiroja se je opredelil zanjo in bil na izrednem kongresu 21.-23. avg. 1948 izvoljen v CK in izvršilni odbor KP STO. Član trž. partij. vodstvenih teles je ostal do 10. kongresa Avtonomne trž. federacije KPI 6.-9. mar. 1986. Pisal je v Delo Trst, katerega »direktor« je od apr. 1975. V Ljudskem koledarju, ki ga je izdajala SHLP (nekaj časa je bil član njenega odb.), je objavil opise: Nabrežinski kamnolomi nekdaj in danes (1953, 74–83), O oljki in torkljah na Tržaškem (1954, 176–81) in Vraže in praznoverje na Krasu (1955, 67–71). - Na obč. volitvah 25. maja 1952 je bil Š. izvoljen v devinsko-nabrežinski obč. svet, katerega član je ostal nepretrgoma do odstopa iz zdravstvenih razlogov 21. jul. 1984. Potrjen je bil torej na obč. volitvah 27. maja 1956, 6. nov. 1960, 22. nov. 1964, 7. jun. 1970, 15. jun. 1975 in 8. jun. 1980. V prvem mandatu je bil član. obč. odb., v drugem podžupan, v tretjem je bil izvoljen za podžupana, po odstopu obolelega Dušana Furlana (PSBL I, 396) pa 22. dec. 1961 za župana. Naslednji dve mandatni dobi je bila KPI v opoziciji, 20. avg. 1975 pa je bil spet izvoljen za župana, kar je ostal do odstopa. Od volitev 27. nov. 1966 do 1968 je bil tudi trž. pokrajinski svetovalec. Kot župan je Š. skrbel za posodobljenje občine (šole, ceste, napeljave) in za zaščito teritorija ter slov. prebivalstva pred navalom istrskih beguncev in drugih priseljencev. Z županskega mesta je bil 18. maja 1962 za nekaj ur odstavljen, da je poseben prefekturni komisar namesto njega podpisal dovoljenje za izgradnjo 268 stanovanj Naselja San Mauro, kar je sprožilo živahne proteste in uradne pritožbe. Občina se je v času Š-ovega županovanja pobratila z Ilir. Bistrico in Bujami. V Devinu je nastal Jadranski zavod združenega sveta. Posredoval je tudi za ustanovitev Kraške gorske skupnosti. Prizadeval si je za postavitev papirnice v Štivanu in ponatis Alasijevega Vocabolaria (1979). - Na it. parlamentarnih volitvah 19. maja 1968 je bil na listi KPI v XXXII. okrožju (Trst) izvoljen v poslansko zbornico (5. zakonodajna doba) s 3.401 preferenčnim glasom in tako nasledil posl. M. Bernetič (PSBL I, 67–68). Na predčasnih parlamentarnih volitvah 7. maja 1972 (6. zakonodajna doba) je bil na tem mestu potrjen s 6.792 preferencami in na njem ostal do novega predčasnega razpusta parlamenta 3. maja 1976. Bil je član komis. za ustavna vprašanja (1968) in komis. za prevoze (1969–76). V svoji prvi zakonodajni dobi je vložil 7 zakonskih predlogov in 53 parlamentarnih vprašanj, v drugi pa 4 zakonske predloge in 41 parl. vprašanj. Pomembnejše govore je v it. izvirniku objavil v 10 brošurah. - Na zakonodajni ravni je Š. dosegel tri velike uspehe: 1. Za izpopolnitev zakona o slov. šolah iz leta 1961 je 19. nov. 1968 vložil zakonski predlog št. 686 z naslovom Ustanovitev nadzornega in ravnateljskega staleža za osn. šole s slov. učnim jezikom v Trstu in Gorici ter mesta namestnika šolskega skrbnika za šole s slov. učnim jezikom v Furlaniji-Julijski krajini. Zakonski predlog o slov. šolski problematiki je pred tem vložil tudi trž. posl. KD C. Belci (PSBL I, 55). Postopek je bil dolg in zahteven. Š. se je med drugim udeležil manifestacije slov. šolnikov v Rimu 10. jun. 1970 na pobudo SSŠ in jih spremljal do vladnih in parlamentarnih zastopnikov. Posl. komis. za šolstvo je oba predloga poenotila, vendar zaradi predčasnega razpusta parlamenta ni prišlo do razprave v zbornici. V novi zakonodajni dobi sta tako Belci kot Š. vložila prenovljeni besedili (Š.: 26. okt. 1972, št. 1058). Posl. komis. za šolstvo je 1. febr. 1973 poenotila besedili, zbornica pa je o predlogu razpravljala 2. in 6. mar. 1973, izglasovala pa ga je 8. mar. 1973. Š-ov govor 2. mar. je objavljen v brošuri Per la democratizzazione della scuola slovena nel Friuli-Venezia Giulia (Rim 1973, 14 str.). Ker je senat spremenil besedilo, se je vrnilo v posl. zbornico, ki ga je le ob nasprotovanju MSI dokončno odobrila na zasedanju komis. za šol. na zakonodajni ravni 12. dec. 1973. Znan je kot »zakon Belci-Škerk« (uradno: zakon 22. dec. 1973, št. 932). 2. Med dolgotrajnim delom za novi it. zakonik o kazen. postopku je Š. 22. maja 1969 k zakonskemu besedilu, ki je pooblaščalo vlado, da ga sestavi, in ji dajalo zadevna navodila, predložil popravek o pravici manjšin, da se v kazenskem postopku poslužujejo materinščine in da tako odpade prepoved iz faš. časov (čl. 137 starega zakonika). Ker ni bil sprejemljiv za večino je Š. v stiku s takratnim preds. posl. skupine KD G. Andreottijem in južnotirolskim posl. R. Rizom sestavil še en popravek, ki so ga prvi podpisali Riz, Marocco (KD) in Š., nato pa zastopniki vseh ostalih strank, ki jih je pridobil za to, z izjemo skrajne desnice. Odobren je bil skoraj soglasno, prinaša pa obvezo, da se pri kazenskih postopkih pripadniki jezikovnih manjšin preiščejo in zaslišijo v materinem jeziku in da se sestavijo zapisniki v tem jeziku. Š-ov govor je v brošuri Per il diritto all'uso della lingua materna (Rim 1969, 12 str.). Tudi ta zakon je imel zapleteno usodo, saj je bil dokončno odobren šele v naslednji zakonodajni dobi (zakon 3. apr. 1974, št. 108), vendar je načelo o jeziku manjšin ostalo (čl. 2, točka 83) in se ohranilo, deloma izboljšalo, deloma omejeno, tudi v novem pooblastilnem zakonu, ki je bil odobren po zapadlosti prvega (zakon 16. febr. 1987, št. 81, čl. 2, točka 102). Na tej podlagi je bil končno izdelan zakonik o kazenskem postopku, ki je stopil v veljavo 24. okt. 1989 in upošteva njeno točko v čl. 108. 3. Zapletena je bila pot vladnega odloka o reformi It. radiotel. Na skupnem zasedanju komisij za prevoze in notranje zadeve je bil 19. dec. 1974 odobren popravek, ki nalaga družbi RAI obvezo, da izvaja radijske in televizijske oddaje v slov. za F-JK, ki so ga podpisali Š. in drugi posl. različnih strank (brošura Per l'istituzione del servizio televisivo in lingua slovena nella Regione Friuli-Venezia Giulia, Rim 1974, 7 str.). Tako dopolnjeni odlok je bil znova predložen in dokončno potrjen 11. apr. 1975 (zakon 14. apr. 1975, št. 103). V čl. 19, c potrjuje slov. radijske sporede in uvaja slov. televizijske programe, ki pa jih do danes še ni. - Tudi z drugimi zakonskimi predlogi je Š. opozarjal na zahteve Slov. v It. Tako je 11. okt. 1968 z drugimi posl. predložil zakonski predlog o kazenski zaščiti manjšin. Pri tem se je držal besedila zakonskega predloga na deželno pobudo, ki ga je 1966 izglasoval dežel. svet F-JK na predlog svetovalca J. Skerka (PSBL III, 376–377). To je v naslednji zakonodajni dobi ponovil 16. maja 1974. Zavzel se je za raztegnitev ugodnosti polit. preganjancev na pripadnike »posebnih bataljonov« (zakonski predlog z dne 21. maja 1970) in za novo odprtje roka za priznanje statusa partizana (predlog z dne 2. jul. 1971 in 5. okt. 1972). Posebno poglavje predstavlja zakonski predlog o zaščiti Slov. v It., ki ga je pripravila posebna komis. KPI pod vodstvom sen. P. Seme in so ga Sema idr. predstavili v senatu, Š. idr. pa potem v posl. zbornici (predlog št. 2692 z dne 11. avg. 1970, v naslednji zakonodajni dobi št. 75 z dne 25. maja 1972). S tem se je začelo še nedokončano obdobje boja Slov. v It. za »globalno zaščito«. Na predlog je Š. posebej opozoril z govorom v posl. zbornici 16. dec. 1970 (brošura Per il riconoscimento dei diritti nazionali della minoranza slovena, Rim 1970, 11 str.). Že prej je o nujnosti določil v korist manjšine vložil parlamentarno vprašanje okt. 1968, posegel pa je še večkrat, tudi za to, da bi prišlo do sprejema slov. predstavnikov pri predsedniku it. vlade. Dne 3. dec. 1970 je bil prvi podpisnik znane spomenice min. preds. E. Colombu, 4. jun, 1971 je bil v skupni slov. delegaciji pri preds. dežel. odbora F-JK Berzantiju, 26. mar. 1971 pri Titu v Rimu, 2. dec. 1970 pri min. preds. Colombu itd. Z govori in parlamentarnimi vprašanji je opozarjal na težki položaj gosp. v Trstu, zapiranje ladjedelnic, desničarske provokacije, primere diskriminacij in nestrpnosti, nujnost ureditve mejnih prehodov, probleme slov. radia v Trstu (tudi s kritiko polit. usmeritve osebja), zlasti pa na šolska vprašanja (problemi osebja, strok. zavod itd.). Dosegel je, da je 3-letni strok. zavod. za trg. v Gor. 1970 postal 5-letna višja strok. š. V posl. zbornici je 21. febr. 1969 komemoriral posl. E. Besednjaka (PSBL I, 69–70). Veliko pozornost je zbudil 8. avg. 1969 s posl. vprašanjem, ki je opozarjalo na diskriminiranje zavednih slov. duhovnikov v Benečiji. - Š. je bil 2. jun. 1981 imenovan za viteza it. republike, prejel je priznanje »4. julij« občine Ilirska Bistrica (1985) in druga odličja. - Do 60. let je bila v rabi tudi oblika priimka Škrk.

Prim.: Osebni podatki in arh., zlasti tipkopis Pobude v prid slov. narodni skupnosti v It. v poslanski zbornici (1968–1973), 53 str. s prilogami; časopisni viri; Biogr. arh. pri ZO NŠK; Al. Škerk novi župan občine Devin-Nabrežina, PDk 23. dec. 1961; Delo Trst 22. jun, 1962; Zahvala novega poslanca Al. Škerka volivcem, PDk 22. maja 1968 s sl.; Camera dei Deputati, Atti Parlamentari, V Legislatura in VI Legislatura; Camera dei Deputati, Indice alfabetico dell'attività svolta dai parlamentari della V legislatura alla Camera dei Deputati; id., Indice... della VI legislatura; Dokumenti borbe za narod. pravice Slov. pod It., Jkol 1963 in 1967–71; L. Kante, Portret tedna - Al. Škerk, Delo 22. maja 1972, sl.; Najvažnejši dok. v letu 1972, JKol 1973; Al. Škerk 60-letnik, PDk 12. jun. 1981 s sl.; Nabrežinski župan Škerk odstopil, PDk 22. jul. 1984 s sl.; Sandor Tence, Razgovor z Al. Škerkom, PDk 27. jul. 1984 s sl.; Paolo Geri, Analisi dei risultati elettorali: 1949–1982, v: Dalla liberazione agli anni '80. Trieste come problema nazionale. Rim 1984, pass.; Gli ex parlamentari della Repubblica, zal. La Navicella, Rim 1985, 791–92 s sl.; Priznanje posl. Al. škerku, PDk 4. jun. 1985 s sl.; Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia, Quarant'anni di elezioni nel F-VG, Trst 1988, I., 58, in III., 4–5; za šolski zakon: Delo Trst 23. mar. 1973 (intervju); PDk 12. okt. 1973; 13. dec. 1973; Ančka Jager, Slov. šolstvo v It., v: Slov. v It. po drugi svet. vojni, Lj.-Koper-Trst 1975, 215–43; za kazenski postopnik: PDk 23. maja 1969; Ivo Jevnikar, Novi kazenski postopnik, M(Trst) 1978, št. 5, 83-84; Bojan Brezigar, Pomembna potrditev, PDk 6. febr. 1987; za TV: PDk 27. dec. 1974; Delo Trst 31. dec. 1974; PDk 12. apr. 1975; sl.: Delo Trst 29. dec. 1961; JKol 1969, 35.

ij