Šinigoj, Dušan (1933–2024)

ŠINIGOJ Dušan, politik, r. 7. nov. 1933 v Dornberku, živi v Novi Gor. in v Lj. Oče Andrej, kmet, mati Zofija Pavlica, gospodinja. Osn. š. v rojst. kraju, gimn. je začel obiskovati v Gor., maturiral je na gimn. v Novi Gor. (1954). Študiral je na lj. U in diplomiral na Ekon. fak. (1960). Zaposlil se je najprej kot prof. na Ekon. sred. š. v Ajdovščini (1960), nato je bil predavatelj na šol. centru za blagovni promet v Novi Gor. (1961–63), prav tam pa je bil nato v.d. dir. in dir. (1963–69). Jun. 1969 je postal sekretar komiteja obč. konference ZKS v Novi Gor., čez štiri leta (l973) pa je začel delati v Lj. kot član izvršnega odb. republ. konference SZDL. 1978 je bil izvoljen za podpreds. Izvršnega sveta skupščine SRS, v tem svojstvu je jun. 1980 postal preds. komisije SRS za odnose z verskimi skupnostmi. Maja 1984 je postal preds. Izvršnega sveta skupščine SRS in bil na to mesto po dveh letih (1986) ponovno izvoljen. - Ob poglavitnih nalogah in funkcijah, ki jih je Š. poklicno opravljal (prof. in dir. šol. centra, podpreds. RK SZDL, podpreds. in preds. slov. vlade), pa je bil član cele vrste odb., komisij itd. Pri tem je svojo pozornost namenjal predvsem šol. vprašanjem in gosp. problematiki, zlasti pomemben je bil njegov delež pri uresničevanju določil jsl. in slov. ustave (1974). Tako je sodeloval pri reformi šol. sistema (usmerjeno izobraževanje), na gosp. področju pa je delal v slov. skupščini, na najrazličnejših polit. in strok. zborovanjih in posvetih, z govori je sodeloval pri odprtju gosp. naprav, odpiral je mnoge prireditve itd. Posebno zanimanje je Š. kot preds. slov. vlade posvečal tudi mednar. sodelovanju, uradno je obiskal It., Avstr., Madž., ZR Nemčijo, ZSSR, ZDA, Kitajsko, Tajsko, Španijo, Bolgarijo, Švico, ČSSR. Delal je v delovni skupnosti Alpe-Jadran in navezoval vsestranske stike SRS zlasti z deželami F-JK, Koroška in Štajerska. Sestal se je z vrsto svet. državnikov (H. Kohl, F. J. Strauss, J. Nyerere, P. de Cuellar, Zhao Ziyang, F. Vranitzky, M. Gorbačov itd.). - Š. je postal preds. slov. vlade v času, ko se je jsl. družbena in gosp. kriza še posebej zaostrila. Kriza je seveda vplivala na način vodenja slov. vlade, ki je pod Š-evim vodstvom iskala pota, kako bi izšla iz nastalega položaja.

Prim.: Podatki kabineta preds. IS skupščine SRS (pismi z dne 18. apr. in 17. maja: Kojeko 2, 1030; PrimN 21. jun. 1969; Sreč 1972, št. 37–38, 1–5; Delo 13. maja 1977; 26. maja 1984; 13. jan. 1989; PrimSreč 1988, št. 86, 477–83.

B. Mar.