Šibelja, Anton (1914–1945)

ŠIBELJA Anton (Ludvik), narodni heroj, r. 21. apr. 1914 v Tomačevici na Krasu, u. 1. apr. 1945 nad Gačnikom pri Gor. Trebuši. Oče Anton, srednji kmet, padel med prvo svet. vojno, mati Leopolda Švara, gospodinja. Osn. š. v Komnu, potem (1929) je odšel k sestri v Trst, kjer se je izučil za ključavničarja. Zaposlil se je v ladjedelnici v Miljah. Tu se je izučil še za varilca. 1935 je bil vpoklican v it. vojsko, a so ga že po šestih mes. odpustili, ker je bil že tretji sin, ki je služil vojsko. V Miljah se je Š. priključil delavskemu gibanju. Postal je tudi član TIGR. Povezan s to organizacijo je pripravljal načrte za izdelavo orožja. It. oblasti so ga preganjale in občasno zapirale. 1938 je zbežal v Jslo, a se že 1940 vrnil. Bil je pod polic. nadzorstvom, nato so ga zaprli sočasno z nekaterimi kasnejšimi obsojenci prvega trž. procesa. Ker mu niso mogli dokazati krivde, so ga že jun. 1941 izpustili. Čeprav je bil pod polic. nadzorstvom, je po Krasu zbiral mladino, z njo polit. delal, zbiral orožje iz prve svet. vojne, ga popravljal in preurejal ter mladino vojaško usposabljal. Jeseni 1941 se je povezal z NOB in postal član OF. Z mlad. skupinami je po Krasu opravljal sabotažne akcije. Da bi se izognil it. vojski, kamor je bil vpoklican, se je s skupino kraških mladeničev 26. jun. 1942 pridružil Vipavski četi v spodnji Vipavski dolini. Po ustanovitvi bataljona Simona Gregorčiča se je s skupino borcev vrnil na Kras. Njegov sabotažni vod je postal jedro kasnejše Kraške čete, ki jo je tudi vodil. Nov. 1942 je polit. in vojaško delal med Trstom in Krasom, spomladi 1943 je ponovno prevzel vodenje Kraške čete, ki je tedaj delala v sklopu 3. bataljona Južnoprim. odreda. V tej funkciji je dvakrat spremljal novince s Prim. na Notranjsko. Po ustanovitvi Gregorčičeve brigade in njenem odhodu v Beneško Slov. je ostal na Krasu in oblikoval novo Kraško četo, ki se je avg. 1943 priključila Prim. odredu. Ob kapitulaciji It. je postal poveljnik bataljona in se boril na gor. fronti, za tem je bil poveljnik 3. in nato 4. bataljona Kosovelove brigade, dec. 1942 pa je postal namestnik poveljnika novega Južnoprim. odreda. S svojimi part. je opravil več sabotažnih akcij, najbolj znana je napad na nem. kolono v Dovcah med Branikom in Komnom (2. febr. 1944). Spomladi 1944 je odšel na oficirski tečaj v Belo krajino, po opravljenem tečaju se je vrnil v Kosovelovo brigado in v začetku maja 1944 postal njen poveljnik. Med boji v Baški grapi (29. jun. 1944) je bil ranjen, po okrevanju je postal poveljnik Dolomitskega odreda. Ko so odred razformirali, je postal vodja part. delavnic IX. korpusa. Med tem časom je dosegel čin majorja. Poleg junaštva in sabotažnih akcij je znan po svojih izumih, ki so prišli v zgod. part. orožja na Prim. Zapustil je tudi Veliko zbirko lastnih fotografij. - Med veliko nem. ofenzivo v drugi polovici mar. 1945 se je skupaj z moštvom delavnic priključil part. enotam. Padel je med boji nad Gačnikom. Pokopan je v skupni grobnici na Vojščici. 14. dec. 1949 je bil proglašen za narodnega heroja. Njegovo ilegalno ime je bilo Stjenka. Spomenik (delo A. Sigulina) ima v Komnu, spominsko ploščo na roj. hiši. Po njem se imenuje planinska koča na Trstelju.

Prim.: F. Šibelja - M. Pavlin, Kraški junak Stjenka, Koper 1977; F. Šibelja, Med prvimi partizani na Krasu, Koper 1987, pass.; T. Ferenc, Primorska pred vseljudsko vstajo, Lj. 1983, pass.; R. Isakovič, Kosovelova brigada, Lj. 1973, pass.; podatki arh. CK ZKS, Lj.; S. Rupel, Kraški junak Stjenka, PDk 8. jul, 1977; J. Koren, Smrt narodnega heroja Antona Šibelje Stjenke, PDk 6. apr. 1975; Narodni heroji Jsle, Bgd 1975², 230–31.

Plah.