Ščuka, Franc (1892–1957)

ŠČUKA Franc, šolnik, pesnik, r. 8. mar. 1892 v Komnu, u. 5. okt. 1957 v Nabrežini. Po smrti očeta Franca, (mati Ivana Godnik je u. le nekaj tednov po njegovem rojstvu), je za 4-letnega dečka skrbel stric. Po učit. maturi 1910 v Gor. je od 1. sept. 1910 do 30. avg. 1912 učil v Povirju, od 1. sept. 1912 do 30. sept. 1914 v Lipi. Ob vpoklicu v avstr. vojsko kot večina tovarišev v bataljonu ni hotel vstopiti v častniško š. Ves bataljon je bil zato kazensko poslan na rusko fronto. Ob prvi priložnosti so slov. vojaki dezertirali. Do jul. 1920 je bil v vojnem ujetništvu v Rusiji, kjer je bil v nekem taborišču za ekonoma. Ko se je vrnil, so ga prim. stanovski kolegi v begunstvu v Lj. vabili, naj si poišče službo v Jsli, a š. se je vrnil v Komen. Faš. oblasti so ga nato predčasno upokojile, zato je skrbel za svojo domačijo in kot vzoren sadjar in vrtnar veliko prispeval k napredku kraškega kmetijstva. V začetku nov. 1929 je bil konfiniran v kraju Chiaravalle v Markah, a po posegu višjih oblasti bil že 30. nov. 1929 osvobojen in se je vrnil domov. Znova konfiniran od 16. jan. 1931 do 12. dec. 1938 v toskanskem mestecu Orbetello. Obdobje med drugo svet. vojno je preživel v Komnu in bil od 31. jan. do 15. febr. 1944 vodja tamkajšnje part. š., ko je bil skupaj z drugimi Komenci interniran na Bavarskem. Po povratku iz Nemčije se je z družino najprej za nekaj tednov umaknil v Trst, nato pa v Nabrežino. Od 1. sept. 1945 do smrti je bil didak. ravn. v Nabrežini. Aktivno se je vključil v polit. življenje in bil okrajni tajnik SDZ v Nabrežini, na občnem zboru SDZ 3. apr. 1949 je bil izvoljen za preds. razsodišča. Za šolske potrebe je pisal igre, ki jih je večkrat tudi sam režiral. Bil je tudi pesnik. Več pesmi je ostalo v rkp. O njih je A. Gradnik dejal, da imajo številni stihi »dovršeno pesniško obliko«. Za mlad. revijo Galeb je sestavljal uganke, križanke in pisal pesmi. Podpisoval se je s psevd. Devinski, Skalar, Gojko (kot so ga tudi imenovali prijatelji).

Prim.: Podatki sina Nada; žup. urad Komen; žup. urad Nabrežina; Ods. za zgod. NŠK Trst; Arh. didak. ravn. v Nabrežini; Hubert Močnik, Spomini in izkustva, Gor. 1971, 84; Demokr. 9. apr. 1949; 3. febr. 1950; 11. okt. 1957; PDk 6. okt. 1957; 8. okt. 1957; NL 10. okt. 1957; Umrl je mož, Galeb, IV, 1957/58, št. 1 s sl.; Nadja Maganja, Trieste 1945–49, Nascita del movimento politico autonomo sloveno, Trst 1980, 84; Aleš Brecelj, I gruppi politici autonomi sloveni a Trieste 1945–1952, Trst 1983, 209; Al. Geržinič, Boj za slovensko šolstvo na Prim. za delovanja dr. Sr. Baraga pri ZVU, Bs. As. 1983, 43, 193.

M. Tavčar