Šavli, Oskar (1914–1997)

ŠAVLI Oskar, publicist, polit. delavec, r. 14. febr. 1914 v Kopru, po upokojitvi živi v Lj. Oče Janez, paznik v zaporih, mati Elizabeta Manfreda, gospodinja. Š-jeva družina se je 1915 preselila v Mrb., kjer je obiskoval osn. š. in gimn. 1934 se je vpisal na lj. U in diplomiral jun. 1938 na Filoz. fak. (zgod.-zemlj.). V študentskih letih je deloval v levičarskih organizacijah (Njiva) in dopisoval v njih glasila. 1936 ga je prvič aretirala jsl. policija v zvezi z ilegalnimi letaki v Mrbu. 1938 je kot preds. društva primor. visokošolcev v Lj. napisal ilegalni letak proti M. Stojadinoviću, zato je prišel pred sodišče, a bil oproščen. Po diplomi je živel v Bgdu, vojaški rok pa je služil v Slavonski Požegi (1939–40). Po vrnitvi iz vojske je živel v Mrbu, bil nekaj časa brez posla, nato se je zaposlil v Učiteljskem domu; 1940 je stopil v KPS in vodil organizacijo Rdeče pomoči. Konec jun. 1941 so ga Nemci izselili v Srbijo, živel je v okolici Užica (danes Titovo Užice), v kraju Kraljeve vode. Ob part. osvoboditvi Užica (sept. 1941) se je povezal s part. četo v Čajetini. Konec okt. oz. v začetku nov. 1941 je prišel v Užice, kjer je delal v ured. lista Borba in bil član okrož. komiteja KPJ za Užice. Po koncu »užiške republike« (konec nov. 1941) je postal polit. komisar slov. čete v šumadijskem bataljonu prve proletarske brigade. Udeležil se je pohoda te brigade v Bosno: (Igmanski marš). Po bitki pri Pjenovcu (21. jan. 1942), kjer je slov. četa v prvi protetarski brigadi utrpela velike izgube, je Š. s preostalimi Slov. prišel v zaščitno Četo Vrhovnega štaba jsl. part. vojske. Slov. part. iz zaščitne čete so se avg. 1942 vrnili v Slov., tu je Š. postal najprej član štaba Tomšičeve brigade. Od nov. 1942 do mar. 1944 je deloval na Gorenjskem kot član pokraj. komiteja KPS. Od mar. 1944 je eno leto urejal LdP in bil član agitacijsko-propagandne komisije pri CK KPS. Od mar. 1945 do osvoboditve je bil član POOF za SlovPrim. Kmalu po vojni je šel v Lj., kjer je delal najprej pri CK KPS, nato pa postal ur. Cankarjeve založbe. Zaradi bolezni je nastopil predčasen pokoj. - Š. je publicistično delal že v študentskih letih. Daljšo razpravo Narodnostno stanje v Julijski krajini in Beneški Sloveniji v letu 1921 je objavil v LZ (1938, 4047, 145–52, 224–31); iz tega časa je tudi krajša objava o svet. politiki v Sdb. Med NOB je objavil brošure, ki so izšle v nekaj izdajah: Narodno-osvobodilna vojska in Partija (1943), Narodno-osvobodilni odbori in Partija (1943), Partija v NOV (1943) in Kaj je in kaj hoče Osvobodilna fronta slov. naroda (1944). Š-jevo ilegalno ime je bilo Jakob (Jaka) in Silvo Marjanovič. Predaval je na partij. šolah na Prim.

Prim.: Podatki žup. urada Koper; arhiv Gorenjskega muzeja Kranj; Bibliografija izdanja iz narodnoosvobodilačkog rata 1931–1945, Bgd 1964, 548; S. Kremenšek, Slovensko študentovsko gibanje 1919-4941, Lj. 1972, 405; J. Vidic, Zločin pri Lenartu, Lj. 1973, 429, 433–34; PrimSreč 7/1983, 428.

B. Mar.