Šavli, Alojz (1907–1984)

ŠAVLI Alojz, avtoprevoznik, tigrovec, borec NOBJ, r. 20. maja 1907 v Tolminu, u. 4. apr. 1984 v Celju. Oče Ivan, podjetnik, mati Ana Testen. Osn. š. v Tolminu. Š. je živel in delal v očetovi opekarni v Ušniku pri Volčah do svojega pobega v Jslo 1937. Že 20-leten je zavzeto sodeloval v PD Ušnik, ki je združevalo vasi Ušnik, Kozaršče, Selo, čiginj, Rute. Dopisoval je v društveni na roko pisani list Zvezda (nad 50 številk), katerega primerek hrani Tolm. muzej. Po faš. prepovedi PD in sežigu knjig in opreme 1927 je Š. začel sodelovati v ileg. protifaš. dejavnosti. Pobudo za to mu je dal tudi prosvetno glasbeni 3-tedenski tečaj jan. 1927 v Gor. Vodil ga je preds. ZPD v Gor. dr. Just Bačar, predavali pa tajn. ZPD Zorko Jelinčič in ured. Edinosti Albert Rejec o faš. nasiljih nad Slov., glasbenik Emil Komel o glasbi, gledališki igralec Just Košuta o dramatiki. Namen tečaja je bil spodbujati Slov. k odporu proti fašizmu. S. je objavil zapis o tečaju s fotografijo udeležencev v PDk 11. sept. 1981. Š. je sodeloval v TIGR 10 let, od 1927–37, vodil in oskrboval z ileg. tiskom in knjigami celice TIGR, v katerih so delali in bili: Ušnik: njegovih 5 bratov, sestra Lojzka, Fr. Jug, Janez in And. Leban; Kozaršče: Štef. Krajnik, Vekoslav in Zdravko ValentinčiČ idr.; Sela: Ludvik Kofol, Fr. Kragelj; Čiginj: Mirko Hrast idr.; Rute: And. in Fr. Jug, Janez Strgar. Liter. so mu izročali v Volčah ali v Ušniku Tone Majnik, Fr. Fortunat, Stanko Konec, Srečko Šorli; iz Tolmina jo je Š. pošiljal po dij. V. Valentinčiču. Nosil jo je Fr. Marcina k Sv. Luciji, bratom Kamenšček v Ročinj, Pervanjevim na Šentviško Goro, Gabrijelu Peternelju v Cerkno in vsi ti so hodili po liter. v Ušnik. Š. je po letu 1930 prejemal liter. od Jaka in Matija Rutarja iz Čadrga in Toneta Lebana iz Žabč, s katerim sta se vozila na Š-jevem motorju v razne kraje: v Kobarid, Cerkno, na Bukovo, se sestajala na Stopniku z Dominikom Kacinom, Gabrijelom Peterneljem, v Idriji s hotelirjem Miletom Lipuščkom in Al. Aličem, ki ju je običajno čakal na cesti blizu Otaleža. Zbirala sta podatke in oddajala liter. Š. je nosil liter. tudi v Brda in veliko sodeloval z Albinom Valentinčičem iz Pevme, nameščencem v »Libreria Carducci« (Narodna knjigarna), ki ga je s svojim motorjem vozil v razne kraje. Ko ga je vozil v Trst po podpore za zapornike, je motorno kolo zamenjal v Gor., da bi ga faš. polic. ne izsledila. Š. je potem tudi oddal podporo za zaprta Avgusta Langa v Avčah, za Severina KamenšČka v Ročinju. Š. je delil sam in s pomočniki po vseh vaseh Prve korake. Bil je tudi poverjenik Gor. matice, Luči in Biblioteke in je knjige tajno razdeljeval. Njegovi pomočniki so bili: za Volče: Ant. Konec, za Čiginj Mirko Hrast, za Kozaršče Zdravko Valentinčič, za Selo Ludvik Kofol, za Ušnik Janez Leban, za Kamno Ant. Smrekar, za Smast Franc Sivec, za Ladro Iv. Sovdat itd. Š. je na Šentviški Gori prejemal liter. od fantov oborožene trojke, ki so ga nagovarjali, naj bi prevzel organiziranje in izvrševanje atentatov na faš. objekte v notranjosti It. Zaradi preobremenjenosti je odklonil. Š-jevi sodelavci so bili tudi komunisti, med temi Franc Šavli-Medved iz Zatolmina, poslanec Jože Srebrnič, pisatelj Ciril Drekonja, ki je zbiral mladino in ji predaval v okolici Ušnika. Š. je 1. maja 1935 zažgal kres na Mengorah z neko snovjo, ki jo je dobil od sodelavcev v Solkanu, in nalepil letake na mostu čez Tolminko pri Sv. Luciji (Most na Soči). Dogodek je opisal in objavil v PrimN. S. je bil zelo prizadeven med organizatorji izletov mladine na tolm. okoliške hribe, v Slov. Benečijo, na Krn, Mrzli vrh, Matajur itd. Ohranile so se fotografije nekaterih izletov. Ko je gor. kvestura nepričakovano maja 1937 preiskala njegovo domačo hišo od tal do strehe, je uvidel, da je nanj padel močan sum in da bi bila njegova nadaljnja ileg. protifaš. dejavnost zelo tvegana. Izselil se je v Jslo in sodeloval v NOBJ. Bil je dalj časa zaprt v celjskem Starem piskru. Po vrnitvi iz zapora je s tovornjakom vozil partizane na napad na orožniško postajo v Majšperku.

Prim.: TolmZb 1975; T. Rutar, Lojze Šavli, PDk 11. maja 1984; Isti, V spomin Lojzetu Šavliju, PrimN 12. maja 1984; pripovedovanje Toneta Lebana iz Žabč pri Tolm., Albina Valentinčiča iz Pevme in Lojzeta Šavlija.

Rut