Šaver, Benjamin (1961–)

ŠAVER Benjamin, pianist, r. 24. apr. 1961 v Tuzli. Oče Aldo, dipl. inž. rudarstva (gl. čl.), mati Marija Nussdorfer, predmetni učitelj glasbe na Centru za glasb. vzgojo v Novi Gor., Osn. š. v Idriji (1967–71) in Novi Gor. (1971–75). Klavir se je začel učiti s petimi leti pri prof. Mariji Erjavec v Idriji, od 1971–76 je nadaljeval v Novi Gor. v razredu prof. Kamila Komele. Že zgodaj je začel osvajati priznanja in nagrade. 1974 je na republ. tekmovanju učencev glasbe prejel v 2. kategoriji prvo nagrado, na zveznem tekmovanju istega leta tretjo nagrado. 1975–79 je obiskoval gimn. v Novi Gor., obenem Sred. glasb. š. v Lj. V dveh letih in pol (1977–79) je s prof. Jelko Suhadolnik opravil ves potrebni program Sred. glasb. š. in bil sprejet (1979) na GA v Lj. v razred red. prof. Dubravke Tomšič. 1982 je na republ. tekmovanju v Lj. prejel prvo nagrado (88,9/100) in nagrado Društva slov. skladateljev (DSS) za najboljšo interpretacijo slov. skladatelja (A. Srebotnjak, Makedonski plesi). Na zveznem tekmovanju študentov glasbe v Bgdu si je istega leta prav tako zaslužil prvo nagrado. Na proslavi stoletnice glasb. šolstva na Slovenskem je 1982 nastopil kot solist s Slov. filharmonijo in igral Lisztov klavirski koncert št. 1 v Es-duru; prav za to interpretacijo je 1983 prejel Prešernovo nagrado lj. U. 1983 je z odliko diplomiral na GA v Lj. Istega leta se je udeležil mednar. tekmovanja »Città di Udine« in zasedel tretje mesto. - Izkazal se je nadarjenega izvajalca s posebno kreativno močjo in umetniško voljo, pianista »izvrstne igre, preciznega ritma, ognjevite narave in pristne poustvarjalne prodornosti« (I. Silič). Šola pri Dubravki Tomšič mu je dala »čvrsto osnovo: visoko tehnično izdelanost in dovršenost, tj. spretnostno igro, ki je gladko tekoča in prožna ter ritmično zanesljiva. Pa tudi muzikalna vzgoja je zapustila v njem pečat kultiviramega, razmišljujočega poustvarjalca, ki se z mladostnim zanosom in pogumom skuša postaviti na lastne noge, oblikovati lastne zasnove...« Že tedaj je skušal, »da bi se čim bolj ognil "tradicionalnim" upodobitvam in izoblikoval čim bolj po svojem muzikalnem občutju, poustvaril po svojih zvočnih in gradbenih predstavah« (I. Silič). 1984 se je vpisal na podiplomski Študij na Fak. za glasb. umetnost v Bgdu v razr. Arba Valdme iz Estonije (ZSSR), red. prof. na navedeni Fak. v Bgdu in na GA v Novem Sadu. Tudi v nadaljnjem obdobju so kritiki opažali »zanesljivo tehniko, čvrsto ritmičnost, temperamentnost... kakovostno igro... presenetljivo interpretiranje mladega pianista, ki se prepričljivo vzpenja k vse bolj stvarnemu pojmovanju umetniškega poustvarjanja« (I. Silič). Videli so celo »odločilen preobrat, naravnan k intenzivnemu iskanju bistva umetniškega snovanja«. »Večja nazornost oblikovanja, ki se odraža v doživljajski prepričljivosti, kaže na poglobljeno vrednotenje umetniškega dela, na stvarnejši odnos in iznajdljive, domiselne prijeme, ki se bolj logično združujejo v celotno poustvarjamo dogajanje« (I. Silič). - 1986 je na mednar. tekmovanju pianistov »Maria Canals« v Barceloni prejel častno diplomo za uvrstitev med deset najboljših pianistov. Nastopal je na samostojnih recitalih ali kot solist z orkestrom v vseh večjih krajih Jsle in It. Š-jev bogati repertoar obsega skladatelje od baroka do 20. stol., predvsem Bacha, Beethovna in Liszta, Zaradi tehn. in glasb. kakovosti je dosegel zavidljive uspehe. – Bil je pobudnik in idejni vodja mednar. klavirske šole, ki jo je poleti 1987 vodil v dvorcu Zemono prof. Arbo Valdma. Od 1988 ima status svobodnega kult. delavca. 17. jun. 1989 je magistriral na Fak. muzičke umetnosti v Bgdu. - Njegovi izjemni uspehi ga postavljajo na zelo vidno mesto med mladimi slov. pianisti.

Prim.: Vprašalna pola; Pavel Mihelčič, Delo apr. 1974; I. Silič, PrimN dec. 1981; Nida Petrovčič, Naša žena apr. 1982; P. Mihelčič, Delo jan. 1982; Marjan Zlobec, Delo mar. 1982; Vojko Cuder, PrimN apr. 1982; Lovro Sodja, Delo apr. 1982; PrimN apr. 1982; Vojko Cuder, PrimN maja 1982; I. Silič, PrimN 7. maja 1982; sept. 1982; Peter Kušar, Lj. dnevnik nov. 1982; PrimN 30, okt. 1983; I. Silič, PrimN 17. jan. 1984; F. J., Ekran (Skopje) 20. okt. 1984; Snežana Čadikovska, Ekran (Skopje) okt. 1984; Marjan Gabrijelčič, Delo 12. sept. 1984; I. Silič, PrimN 17. maja 1985; Delo okt. 1986; PrimN maja in jun. 1987; I. Silič, PrimN 2. okt. 1987; Kaja Šivic, Glasbena mladina nov. in dec. 19S8; PrimN dec. 1988; Delo dec. 1988; PDk 23., 26. in 29. apr. 1989.

E. D.