Šav, Vladimir (1945–2008)

ŠAV Vladimir, igralec, režiser, umetniški vodja, pesnik, literarni urednik, r. 20. jul. 1945 v Sv. Križu pri Trstu, živi v dolini Dragonje (Istra). Oče Jože, varilec iz Kubeda, mati Ida Štefančič, tkalka iz Sv. Križa (Trst). Ko je bil star eno leto, se je družina preselila v Mrb., kjer je končal osn. š., gimn. je študiral v Kopru, kot igralec je diplomiral na AGRFT v Lj. 1969 z vlogo Vojaka v Dorstovi drami Žena pred obzidjem. Podiplomski študij je nadaljeval na Poljskem v Teatru Laboratoriy, ki ga vodi Jerzy Gratowski. Med študijem je igral pri Odru mladih in Mestnem odru v Kopru. Odigral je pomembne vloge iz klasičnega repertoarja. Bil je Brutus v Juliju Cezarju, Leonardo v Krvavi svatbi, Friderik v Veroniki Deseniški, Lazar v krstni predstavi Strniševih Žab itd. Po diplomi na AGRFT je ustanovil in vodil eksperimentalno skupino Mandala v Kopru. V njegovi režiji je skupina pripravila dve predstavi; bili sta kolektivni deli Beli krog in Blaznež je takoj napadel. Njegova samobitna narava ga je vodila, da je odklanjal tradicionalne gledališke in umetniške prijeme in ubiral svoja pota. Tako je po vrnitvi iz Poljske 1973 ustanovil in vodil v Lj. skupino Vetrnica. S to skupino je nastalo več skupnih stvaritev: Večer improvizacij, Večer krog in Večer kopanje. S temi stvaritvami je skupina gostovala po Sji, v Zgbu, v Bgdu ter v Ameriki (Montreal - Kanada, New York - ZDA). Po tem obdobju je skupina dobila nove navdušence, ki so se ji pridružili, zadobila je mednar. sestavo. Preselila se je na deželo, na Petkovec pri Logatcu. Prirejala je animacijske večere ter v smislu aktivne kulture gostovala v različnih krajih, med katerimi tudi v Trstu 1976. Nastali so večeri z naslovi: Norčevanje, Človekov praznik... Leta 1980 se je skupina preselila v dolino Dragonje (Istra) in se preimenovala v »Ljudje z reke«. Integracija življenja in kulture se je izoblikovala v kontaktnih večerih. V Kopru je skupina pripravila animacijski projekt Golobji vrt, ki je deloval dve leti (1983–84). Podoben projekt, ki izvira iz improvizacij, je nastal 1987 in mu je skupina dala naslov Večer improvizacij. - Š. je napisal avtobiografski roman Žeja, ki ga je 1972 objavila Zal. Lipa v Kopru. Ko je začel š. živeti v naravi, je pisal pesmi in prozo ter ju objavljal v PrimSreč, Sd, Dial, Problemih (objavil dramo Gilganeš). Od 1985 je liter. ur. pri reviji PrimSreč. 1988 je izdal v samozaložbi zbirko misli Samorodnice. Iz it. je prevedel roman Tatarska puščava (Il deserto dei Tartari) Dina Buzzattija (MK 1979). Na RTV Lj. je imel nekaj liter. večerov. - S. je vsestranski ustvarjalec, ki se je zavestno umaknil v naravo. V njegovih pesmih je čutiti hrepenenje in upanje po boljšem svetu. Prelomil je meje z vsakršno tradicijo, da bi lahko spregovoril brez vsakršnih spon, prosto. Za objavo ima pripravljenih nekaj pesniških zbirk, dramskih tekstov, razmišljanj in dnevnikov.

Prim: Osebni podatki; SGL III, 686; Moder, LNSP 295; PrimSreč št. 84/85, 430–431; 1989, št, 1, 47–50; Delo 25. apr. 1979.

nsf