Šalamun, Katarina (1942–)

ŠALAMUN Katarina, por. BIEDRZYCKA, prevajalka, znanstvena in kult. delavka, r. 25. avg. 1942 v Lj., živi v Krakovu. Oče Branko, zdravnik (gl. čl.), mati Miša (Dagmar) Gulič, višja bibliotekarka (gl. čl.), brata Andraž, slikar, in Tomaž, pesnik (gl. članka). 1. razr. osn. š. v Mostarju, od 2. razr. dalje in gimn. z maturo 1961 v Kopru. Diplomirala na Filoz. fak. v Lj, iz slavistike 1966, vmes študirala en semester v Zgbu (liter. teorijo) in enega v Krakovu (polj. liter.). V jeseni 1966 je odšla za lektorja slov. jezika na Jagelonsko U v Krakov (1965 se je poročila z inž. Wojciechom Biedrzyckim), od 1971 do 1974 je bila v Lj. nezaposlena, v jeseni 1974 se je vrnila za lektorja, dec. 1975 je postala asistent v Inštitutu za slovan. vede pri Poljski akademiji znanosti, po obranjenem doktoratu na Jagelonski U 1976 pa adjunkt in se s tem vključila v polj. znanst. in kult. življenje, obenem pa delovala tudi v Sji, kamor je v osemdesetih letih prenesla težišče delovanja. - Š-ova je začela z objavami iz slov. liter. zgod. že v študentskih letih (Sdb, NRazgl, Zaliv), še prej pa je priobčevala družb. kritične članke in gled. ocene v Tribuni. O slov. liter. je objavila 23 razprav in 35 člankov in knjiž. ocen v slov. in polj. revijah in časopisih. Za polj. enciklopediji Maly slownik pisarzy... 1973 in Przewodnik encyklopedyczny... (v tisku) o zah. in južnoslovan. literaturah je pripravila 115 gesel, z znanst. razpravami je sodelovala v treh polj. in treh slov. zbornikih. Na polj. akad. znanosti je nastopala z referati in prevodi slov. pesmi o B. Vodušku, E. Kocbeku, O. Župančiču, J. Murnu, Kajuhu, Cankarju, o slov. komparativistiki, liter. zgod., povojni prozi itd. Na mednar. slavističnih simpozijih v Lj. je govorila o Grumu, Prežihovem Vorancu in Hiengu. Kot liter. zgod. jo zanima vse 20. stol., predvsem pojavi, ki odpirajo nova obzorja. 1972 je izdala v mrb. Obz. knjigo Anton Podbevšek in njegov čas. V polj. doktoratu je raziskovanje 20-ih let razširila še na A. Vodnika in izdala knjigo Poezja Antona Podbevška i Antona Vodnika w latach dwudziestych XX w., Zmiama wizji swiata, Wroclaw 1980. Uredila in prevedla je knjigo bratovih pesmi Tomaž Šalamun, Wierze, Krakov 1979. Pripravila je knjigo o Prežihovem Vorancu, iz katere je objavila tri zaokrožene odlomke (Dial 1985, SR 1986, NovR 1987), o njem pa je ponovno pisala v polj. revijah. V polj. je prevedla Prešerna, Cankarja, Župančiča, Murna in celo galerijo pesnikov 20. stol. in o njih in slov. kult. razmerah pisala v časopise in revije. Napisala je uvode v prevedene polj. knjige (do zdaj 9) in sama prevajala (Róžewicz, Gombrowicz, Witkiewitz, Nobelov nagrajenec Milosz idr.), prav tako je predstavljala v Gledaliških listih polj. igre. Stalno poroča o polj. liter., npr.: O poljski liriki dvajsetega stol. (Sdb 1964, št. 10, II, 12); Nekaj besed o literarno-zgod. znanosti na Poljskem (Problemi 1970, št. 86). V polj. pripravlja knjige: A. Debeljak, Imena smrti (oddano v tisk); E. Kocbek, Pesmi; S. Grutn, Beli azil (izbor proze); Antologija sodobne slov. proze; I. Cankar, Drame. - Š-ova je danes najvažnejša posredovalka med slov. in polj. kulturo in obratno.

Prim.: Osebni podatki; Slov. knjiž., CZ 1982, 338; Moder, SLNP, 292–93 (s seznamom prevodov); arhiv PSBL (celotna bibliografija slov. in polj. spisov in prevodov).

Jem.