Šalamun, Dagmar (1913–2007)

ŠALAMUN Dagmar, (navadno se podpisuje Miša - ljubkovalni vzdevek staršev), roj. GULIČ, višja bibliotekarka, r. 2. dec. 1913 v Trstu, živi v Kopru. Oče Rudolf, ekonomist, mati Ljudmila Mazlù, gospodinja. Oba starša r. v Trstu, stari starši Kraševci. Osn. š., ki jo je začela obiskovati v Trstu (srbska šola), je nadaljevala v Kočevju, kamor se je družina preselila 1922 zaradi fašizma. V Lj. je dokončala gimn. (maturirala 1932) ter prve štiri semestre na Filoz. fak. V tem času je bila izredno aktivna v skavtski organizacij. Med drugim je 1935 organizirala prvi obrambni delovni tabor v Prekmurju; bil je vzor mnogim kasnejšim, ki so jih pripravile visokošolke. Diplomirala je v Zgbu 1937 iz zgod. in umet. zgod. 1939 je objavila v LZ strok. sestavek Pol stoletja hrvatske umetnosti (LZ 1939, št. 3/4, 174–78 ter št. 5/6, 275–79), 1941 pa v Hrvatski enciklopediji izvleček iz raziskovalne naloge (1938/ 39) Renesančni bakrorezec Natate Bonifazio iz Šibenika (Hrv. encikl., Zgb 1941, III, 63–64). 1950 se je z družino preselila v Koper, kjer živi. Še pred zaposlitvijo v koprski knjižnici je kljub skrbi za družino (mož in štirje otroci) našla čas za pisanje vzgojnih člankov, ki jih je objavljala v SlovJ, kasneje pa je v PrimN objavljala prispevke iz knjižničarstva. Tudi v tem obdobju je aktivno sodelovala v taborniški organizaciji, za kar je 1956 prejela zlato plaketo. 1955 se je zaposlila v Študijski knjižnici Koper, kjer je z veliko ljubeznijo do knjige uspešno opravljala svoje delo vse do 1978, ko se je upokojila. Poleg svojega rednega strok. dela je budno spremljala razvoj slov. bibliotekarstva ter nesebično posredovala svoje znanje in izkušnje mlajšim sodelavcem. 1955 je ustanovila Časopisni oddelek (po lastni iniciativi je potovala po Slov. Istri in Krasu ter zbirala staro prim. časopisje za novoustanavljajoči se oddelek), ki ga je vodila do 1975, ko je bil le-ta zavoljo reforme slov. knjižničarstva ukinjen. 1975 je osnovala Domoznanski oddelek – eden prvih tovrstnih oddelkov v Sji. V času svojega službovanja v knjižnici je pripravila več kot 15 obsežnih in poglobljenih razstav (glej seznam razstav v Zborniku osrednje knjižnice Srečka Vilharja, Koper 1985, 64–79) ter objavila več strok. prispevkov. 1957 je objavila v Borih bibliografijo z naslovom: Prispevek k istrski periodiki (dopolnilo k delu: «Gradja za bibliografiju jugoslavenske periodike, 1955) (glej Bori. Zbornik založbe Lipa 1957, 62–64), 1961 je v publikaciji Študijska knjižnica Koper, št. 1, izšla njena razprava in bibliografija Slovensko primorsko časopisje. Zgod. pregled in bibliografski opis (str. 25–112). 1973 je objavila v glasilu Knjižnica recenzijo z naslovom Indice delle Pagine Istriane 1903–1971 a cura di Giusto Borri (Bibliografia Istriana), (gl. Knjižnica. Glasilo društva bibliotekarjev Sje 1973, št. 14, 171–74). V publikaciji Osrednja knjižnica Koper, št. 6, je objavila Publicistično delo Srečka Vilharja in članki o njem (str. 31–49) ter Članki o knjižnici (str. 86–89). Za publikacijo Osrednja knjižnica Koper, št. 7, pa je napisala tri sestavke: O Časopisnem in Domoznanskem oddelku ter o bibliografski dejavnosti v koprski knjižnici (str. 37–45), Razstavna dejavnost knjižnice v Kopru (str. 58–63) in Pregled italijanskih periodik, tiskanih v Kopru v letih 1945–1960 (str. 116–19). Za uspešno delovanje na strok. področju je 1973 dobila naslov »višji bibliotekar« ter Čopovo diplomo – najvišje priznanje slov. bibliotekarjem.

Prim.: Arhiv Osrednje knjižnice Srečka Vilharja v Kopru; PrimN 23. nov. 1979; osebni podatki.

ViK