Šalamun, Andraž (1947–2024)

ŠALAMUN Andraž, slikar, r. 30. jul. 1947 v Lj., živi kot samostojen umetnik v Kopru. Oče Branko, zdravnik (gl. čl.), mati Dagmar Gulič, bibliotekarka (gl. čl.). Brat je Tomaža, pesnika in Katarine, prevajalke in kult. delavke (gl. čl.), sestra Jelka je dipl. biologinja. V Kopru živi od svojega tretjega leta, tu je obiskoval osn. š. in gimn., v Lj. pa Filoz. fak., kjer je diplomiral 1975 iz filoz. in svet. književnosti. V šestdesetih letih je bil med ustanovitelji skupine OHO (skupaj z M. Pogačnikom, M. Matanovićem, D. Nezom idr.), ki je propagirala konceptualizem in vizualno umetnost. Z njimi je razst. v Lj., Zgbu, Bgdu, Münchnu, Bologni, Firencah, Benetkah in New Yorku (Muzej moderne umetnosti). Sledi prehodna faza liričnih pastelov, kot prava slik. osebnost pa zaživi Š. v tretjem obdobju. Ustvarjati začne tedaj platna izrednih razsežnosti, »s središčem, ki v njem nastajajo barvne eksplozije in se širi žarenje kromatične substance« (A. Medved). M. Deklevi pa je slikar izjavil: »Moje slikanje je borba, je turško-katoliški konflikt, če turški element označimo kot elementarno silo, elementarni kreativni naboj v človeku, katoliški element pa kot akcijo čiščenja, urbaniziranja likovne govorice...« V četrtem ustvarjalnem obdobju prehaja S. iz abstrakcije v figuraliko, na Slov. pa je eden pionirjev slik. smeri »nova podoba«, v It. znane pod imenom »nuova immagine«. Kritik A. Medved je to stopnjo Š-ovega slik. označil: »Vsi figuralni elementi, vse ptice in živali seveda nočejo in ne ustrezajo stvarem. Domišljija, imaginacija, halucinatorna stanja, ki so edina relevantna, predstavljajo le hip, hip roke (nekakšen gestualni hip), verigo rahlih stikov in odnosov, kjer je mogoče preoblikovanje, prestopanje v simbolno govorico, kjer vlada sopripadnost dela ter celote. Zdaj slikanje več ne pomeni, da vpneš predmete v platno, ampak le mirno razporejanje slikarskih znakov; brez teže in globine, brez ozadja.« Devet velikih platen iz tega obdobja je 1982 razst. na beneškem Bienalu, kjer je za jsl. paviljon bil izbran skupaj z E. Schubertom iz Zgba in B. Iljovskim iz Bgda. Sodeloval je še na naslednjih skupinskih razst.: pariški bienale, Trigon v Gradcu, Varšava, Bologna, Sao Paulo, Madrid, Trst, Pescara, Ferrara, Sarajevo, Lj. idr. Prvič je samostojno razst. 1969 v Bgdu, v tem mestu se je predstavil še 1972, 1974, 1977, 1979 in 1983. Sledile so še druge samostojne razst: Novi Sad 1972, Koper 1973, 1976, 1981, Lj. 1976, 1978, 1980, 1981, Ajdovščina 1977, Zgb 1979, 1981, 1988, Kranj, Mrb. in Piran 1980, Pazin in Novo mesto 1981, Osijek in Stuttgart 1982, Dubrovnik 1983, Rim 1984, Mostar 1988. Reprodukcije Š-ovih del so poleg katal. objavljene še v naslednjih edicijah: T. Brejc, OHO 1966-1971, Lj. 1978; Giovani artisti jugoslavi, Venezia 1980; I giorni e gli artisti '83, Trieste, Gall. Planetario 1982; Efolo. Arte, 1983, A. II, n. 6, Trieste; I. Sedej, Sto znanih slov. umetniških slik, Lj, 1985; Stenski koledar za leto 1986 (Delo in Equrna. Predstavitev likovnih del T. Brejc). 1970 je izdelal sceno za predstavo Kasper Hauser P. Handkeja pri gled. Glej v Lj. - Nagrade: 1974 Zlata ptica revije Mladina, Lj.; 1977 Sedam sekretara SKOJ-a, Zgb; 1980 Art Histrie VII, Pazin, XXIII. somborska likovna jesen, Sombor; 1985 VI. dubrovniški salon, Dubrovnik. O Š-ovem delu so v predgovorih v katal. pisali T. Brejc, J. Denegri, A. Medved in J. Mikuž.

Prim: Podatki domačih; seznam razst., bibliografijo in nagrade do 1986 gl. v Andraž Šalamun, Slike, Gal. Loža, jan. - febr. 1987 (razst. katal.); PrimN 18. febr. 1977; Dnevnik 4. mar. 1977; Delo 31. maja 1979; PrimN 19. febr. 1980; Dnevnik 30. jul. 1980; Delo 7. avg. 1980; 30. jan. 1981; PrimN 17. febr. 1981; 11. avg. 1981; 23. okt. 1981; Delo 27. okt. 1981; Teleks 21. jan. 1982; PrimN 2. jul. 1982; La Voce del Popolo 25. febr. 1985; Delo 6. okt. 1986; PrimN 30. jan. 1987; 3. mar. 1987; Delo 13. jan. 1988.

M. V.