Semolič, Emil (1901–1973)

SEMOLIČ Emil, društveni delavec v slov. skupnosti v Argentini, r. 8. avg. 1901 v Mavhinjah, u. 13. mar. 1973 v Buenos Airesu. Oče Andrej, krojač iz Brestovice, mati Ivana Terčon. Pod pritiskom faš. režima se je kot veliko drugih primor. Slov. izselil v Arg. Deloval je v Delavskem kult. društvu Ljudski oder, ki je nastal med slov. izseljenci že 1925. Bil je večkrat preds. te organizacije in si prizadeval za sodelovanje med vsemi društvi predvojnih slov. emigrantov v Arg., ki so bili v veliki večini s Primor. Sodeloval je pri več poizkusih združitve omenjenih društev v enotno in pluralno organizacijo. Med drugo svet. vojno so slov. izseljenci v Arg. osnovali skupni Primor. odbor, ki je javno zahteval priključitev SlovPrim k Sji in Jsli. Pri Gregorčičevem odboru, ki je 1944 organiziral skupno proslavo ob stoletnici pesnikovega rojstva, je S. predstavljal Ljud. oder. Ob koncu vojne je v tem vzdušju misel za združitev vseh tedanjih slov. društev v Arg. dozorela. Začela se je uresničevati 27. jul. 1946 z ustanovitvijo Slovenskega sveta. Temu je predsedoval S. kot predstavnik Ljud. odra, podpreds. je bil Viktor Černič, predstavnik društva Naš dom, tajnik pa je bil Stanislav Baretto, ki je predstavljal društvo Slovenski dom. Pri tem slednjem je bil tudi sedež Slov. sveta. Na občnem zboru 19. apr. 1947 je bil odbor potrjen, hkrati pa je bilo sklenjeno, naj se vsa tedanja društva ukinejo in naj se s prodajo njihovega imetja postavi osnova za močnejšo skupno organizacijo. Tako je 21. dec. 1947 nastal Slovenski ljudski dom, toda kmalu so se pojavile resne polit. razlike in nestrpnosti. Še istega meseca je tajnik S. Baretto odstopil, društvo Samopomoč sestavljali so ga izseljenci s Kranj.) pa se je umaknilo. - Društva so ob ustanovitvi Slov. ljud. doma sprejela sklep, da se razpustijo. Tako je npr. Ljud. oder že istega 21. dec. 1947 nehal obstajati. Časopis Slovenski glas, ki je izhajal že od 1946, je postal uradno glasilo Slov. ljud. doma. S. je vseskozi zagovarjal strpno sodelovanje vseh pripadnikov slov. skupnosti, toda v hudo politizirani situaciji prvih povojnih let ni mogel ustaviti vse bolj agresivne levice. Slov. ljud. dom je kljub temu razvil pomembno kult. dejavnost in tudi skrbel za naraščaj. Prof. Albert Prinčič je vodil tečaj materinščine, njegov sodelavec učitelj Vlado Krmac pa je v Slov. glasu objavljal življenjepise pomembnih slov. mož: Kosovela, Aškerca, Levstika, Trubarja, Miklošiča. Urejena je bila skupna knjižnica z več tisoč zvezki in prirejenih je bilo več veselic in srečanj. - 1948 seje polit. situacija v Arg. izredno zaostrila. Preds. general Juan D. Peròn je vse jasneje nastopal proti delavskim združenjem in polit. nasprotnikom. Informbirojevska resolucija pa je še dodatno prizadela slov. skupnost. Na sestanku Centralnega jsl. sveta 24. avg. 1948 je S. v imenu Slov. ljud. doma izjavil, da »ne želijo razpravljati o notranji jugoslovanski situaciji«. V posebni izjavi, ki jo je podpisal skupaj z drugimi predstavniki hrvaških in jsl. društev, je bil potrjen sklep Slov. ljud. doma, da gre pri vsej stvari v glavnem za notr. jsl. zadevo, podpisniki so se tudi distancirali od tistih, ki so zahtevali ostro obsodbo jsl. voditeljev. Arg. oblasti pa so medtem ukinile tečaj slov. jezika pri Slov. ljud. domu z obrazložitvijo, da društvo potrebuje posebno dovoljenje za prosv. dejavnost. Napeti notr. odnosi v organizaciji so nato povzročili odhod predstavnikov društva Naš dom, ki je bil mdr. zaradi statusa vzajemne organizacije podvržen drugačni zakonodaji. To je društvo ohranilo pri življenju tudi po objavi vladnega dekreta št. 9.565 z dne 26. apr. 1949, s katerim so prepovedali delovanje številnih organizacij, vključenih v Slovansko unijo, med katerimi je bil tudi Slov. ljud. dom. Policija je takoj zapečatila sedež organizacije v ul. Ramón Lista v buenosaireškem mestnem okraju Villa Devoto (tam je bil prej sedež Ljud. odra) ter zaplenila arhiv. Slov. glas, ki je imel uredništvo pri istem naslovu, je za nekaj mesecev nehal izhajati. Šele po Peronovem padcu in ponovni vzpostavitvi demokracije so slov. predvojni priseljenci v Arg. začeli obnavljati skupno organizacijo. Od sept. 1957 so si sledili sestanki, ki so privedli 13. jul. 1958 do ustanovitve Arg.-slov. društva Zarja. Na izrednem občnem zboru 20. jul. 1958 so izvolili odbor. Toda komaj dva dni pozneje se je skupina okr. nekdanjega Ljud. odra odločila, da obnovi lastno društvo. S. je javno reagiral z ostro kritiko svojih nekdanjih kolegov ter jim očital nestrpnost in sebičnost. Upravičeno je opozoril na usodno nevarnost, ki je pretila skupnosti zaradi neenotnosti v trenutku občutljive generacijske izmenjave. Toda namesto obnovljene enotne organizacije so poslej delovala v že omenjenem okraju Villa Devoto, kjer je bilo precej predvojnih slov. izseljencev v Arg. strnjeno naseljenih, tri društva. S. je aktivno deloval pri Zarji, ki je razvila bogato kult. dejavnost. Šele druga generacija izseljencev je uresničila njegove zamisli: Zarja je 29. maja 1973 naslovila ostalim društvom predlog za združitev in ta njen korak je bil pozitivno sprejet. Po dolgih razpravah je bilo 26. avg. 1974 ustanovljeno skupno društvo Triglav. S. ni bilo več, saj je umrl 13. mar. 1973.

Prim.: LibBapt (liber IV) v ž. arh. v Mavhinjah; Podatki g. Rudija Guština iz Buenos Airesa in ge. Ide Semolič iz Mavhinj; časopisa Pravica in Slov. glas, Buenos Aires.

Ir. Mislej