Svoljšak, Drago (1941–)

SVOLJŠAK Drago, arheolog, r. 21. jan. 1941 v Lj., živi v Novi Gor. Mati Terezija, gospodinja. Osn. š. na Dovjem, gimn. na Jesenicah na Gorenjskem. Na lj. U je študiral etnologijo in arheologijo (diplomiral 1966). Še med študijem (1964) se je zaposlil V GorMuz, kjer je do konca 1986 delal kot kustos za arheologijo (v tem času je postal višji kustos in muzejski svetovalec). Od 1. jan. 1987 je vodja arheol. odd. Narodnega muzeja v Lj. S-ovo nad dvajsetletno delo v GorMuz je povezano z intenzivnim, sistematskim arheološkim raziskovanjem predvsem Tolminske, Vipavske doline, Brd in sev. predelov Krasa. V prvih razdobjih svojega arheol. delovanja je opravil topografijo območja, sledila so nato izkopavanja, zaščitna in sistematična. Tako je kopal na prazgod. nahajališču pri Sv. Pavlu nad Planino na Vipavskem, na ilirski nekropoli v Tolminu (1965–70), več let so potekala izkopavanja v Ajdovščini (rimska Castra; od 1965 do 1969), skoraj istočasno je potekala raziskava zgodnjesrednjeveškega grobišča v Batujah (1967–72). V manjšem obsegu, zato pa nič manj pomembna so bila izkopavanja, ki jih je S. kot arheolog GorMuz opravil na Pečinah, na Logarščah, v Kobaridu, v Koprivi na Krasu, v Biljah, pri Sv. Pavlu nad Vrtovinom, v Neblem, v Solkanu, v Novi Gor. (Ledine), na Sv. Katarini nad Novo Gor., v Lokvah, v Lokavcu itd. Poleg tega je sodeloval kot zunanji sodelavec Narodnega muzeja iz Lj. pri večletnih izkopavanjih v Stični na Dolenjskem, na Hrušici (rimski limes), na Bledu itd. Njegov največji raziskovalni dosežek pa so gotovo večletna (1971–84) izkopavanja halštatske naselbine na Mostu na Soči. Rezultati izkopavanj so zbudili pozornost tudi mednar. strok. javnosti. Rezultate arheol. izkopavanj je S. prikazal na nekaterih občasnih in stalnih muzej. razst. v muzej. zbirkah GorMuz (Kromberk, Tolmin, Štanjel). Večja razst. ob stoletnici sistematičnih arheol. raziskav svetolucijskega nahajališča je bila predstavljena v Tolminu, Lj. in Novi Gor. Strok. svet pa je z rezultati svojega dela seznanjal v razpravah, člankih in treh samostojnih edicijah. Samostojno je objavil: Tolmin. La nécropole de l'age du fer ancien (1974); Vipavska dotina. Zgodnjesrednjeveško najdišče (Lj.-Nova Gor. 1976, v sodelovanju s Timotejem Knificem); Most na Soči (Sveta Lucija). I (Lj, 1983, v sodelovanju s Stanetom Gabrovcem). Razprave in članke je objavil v Sreč, PrimN, PDk, GorLtk, AV, ZČ, VS, Arheol. pregled itd. Med njimi je omeniti predvsem: Raziskovanje prazgodovinske naselbine na Mostu na Soči (GorLtk 1974, 5–32); O novih najdbah grobov na Mostu na Soči (GorLtk 2/1975, 5–27); Sv. Pavel nad Vrtovinom. Rezultati sondiranj leta 1966 (AV 36/1985, 195–236); Staroselski grobovi na Ledinah v Novi Gorici (GorLtk 12–14/1985–1987, 105–25). - S. se je udeležil s predavanji strok. srečanj v Jsli in drugod po svetu. Prazgod. naselbino na Mostu na Soči je predstavil na svet. kongresu ža pra- in protozgodovino (UISPP) v Nici (1976), sodeloval je na kolokvijih slov. arheologov (Lj., Nova Gor,, Kranj itd.), na sestankih jsl. arheologov (Novi Sad, Mostar) ter večkrat predaval slov. in it. poslušalcem v Trstu, Gor., Vidmu, Montereale (Valcellina). S. je bil od 1980 do 1988 preds. Slov. arheol. društva in preds. Zveze arheol. društev Jsle (198448). S. je prvi slov. arheolog, ki sistematično in večletno raziskuje predele Posočja, njegova raziskovalna pozornost je zlasti usmerjena k svetolucijski železnodobni naselbini.

Prim.: PDk 10, jul. 1977; 31. avg. 1983; 8. sept. 1985; 14. nov. 1986; 7 D 20. nov. 1986; osebni podatki.

B.Mar.