Svetik, Peter (1933–2011)

SVETIK Peter, geodet, publicist, r. 5. avg. 1933 v Plužnjah (obč. Idrija), živi v Lj. Oče Peter, mizar, mati Frančiška Štravs, gospodinja. Osn. š. v rojstnem kraju (1939–46, do 1943 it.), nižja gimn. (1946–49) v Cerknem, geodetski odd. sred. tehn. š. (1949–53) v Lj. V letih 1968–71 je opravil kot izr. študent prvostopenjski študij na geodetskem odd. Fak. za arh., gradb. in geodezijo (FAGG) v Lj. 1980 je izredno dokončal še študij ekonomsko-tehniške smeri na Visoki ekonomski š. v Mrbu; za svojo diplomsko nalogo Zasnova organiziranosti geodetske službe v SRS je 1981 prejel Kidričevo nagrado. Enoletni vojaški rok je odslužil v š. za rezervne častnike v Zadru 1954, pozneje je dosegel čin rez. majorja. Strok. izobrazbo je dopolnjeval z raznimi tečaji iz računalništva, dokončal pa je tudi polit. š. ZKS v Lj. Prvo zaposlitev je dobil na Geodetskem zavodu SRS in si na terenskih delih pridobil veliko izkušenj, nato je delal na Rep. geodetski upravi, na Centru za družbeni sistem informiranja, na Gosp. zbornici občin lj. območja; na vodstvenih mestih je od 1970, tako je bil 1981 imenovan za pomočnika dir. Centra za družb. sistem informiranja, 1983 je bil izvoljen za sekretarja Gosp. zbornice občin lj. območja, 1986 pa je bil imenovan za namestnika dir. Repub. geodetske uprave. - V sred. š. se je sprva posvečal leposlovju (nekaj objav pesmi), potem je to opustil in si začel intenzivno prizadevati za vsestranski razvoj slov. geodezije. Njegovo prvo večje strok. delo je Atlas regionalne prostorske dokumentacije (Geodet. zavod SRS, 1967–69), bil pa je tudi avtor ali vodja skupin pri izdelavi še drugih 18 geodetskih projektov, med njimi sta zlasti pomembna Projekt poenotenja topografskih znakov v kartografiji in Projekt razvoja avtomatizirane kartografije. Med vsem njegovim dosedanjim strok. delom pa najbolj izstopa izvirna zamisel Projekt Vače 81, v okviru katerega je bilo postavljeno geometrično središče SR Sje - GEOSS, pa tudi izdelana povečana kopija Situle z Vač; temu projektu ob bok lahko postavimo tudi ureditev Slov. geodetske zbirke na Bogenšperku (1987), ki je bila uresničena po S-ovi zamisli in pod njegovim vodstvom. Sodeloval je pri 25 drugih nalogah in publikacijah, sam pa je pripravil okrog 40 referatov, recenzij in govorov s področja kartografije in geodezije. Kot ur. ali sour. sodeluje pri številnih strok. in splošnih glasilih in publikacijah (14 naslovov prejšnjega in sedanjega urednikovanja). Zelo obširno in pisano je njegovo časnikarsko delo, saj je začel redno dopisovati 1954 v SPor, kasneje pa je pisal v SlovJ, Delo, PrimN, LDk, Nedeljski, PV, Pionir ter v strok. glasila in manjše liste lj. območja; 19 strok. člankov mu je objavil Geodetski vestnik, medtem ko je okrog 30 poljudno pisanih strok. člankov za mlade bralce objavil v Pionirju. Kot strok. s področja geodezije je sodeloval, največkrat kot kartografski opremljevalec, pri pripravi 29 knjig in učbenikov. Od 1972 pogosto sodeluje z RTV Lj., zlasti v pripravi radijskih šol (okr. 50 oddaj, intervjujev in drugih nastopov). Opravlja številne strok., družbene in polit. funkcije; za svoje delo je prejel 25 raznih priznanj, diplom in plaket, med njimi Red za vojaške zasluge s srebrnim vencem (1979) in Red dela z zlatim vencem (1987).

Prim.: Osebni podatki; M. Sattler, P. Svetik, Nedeljski 11. mar. 1984; M. Učakar, Vače postajajo bolj turistične, Delo 7. nov. 1985; R. Špende, Tudi geodezija po Valvasorjevih stopinjah, Dnevnik 26. nov. 1986; M. Lacić, Srčna kultura v središču, Dnevnik 10. febr. 1987; S. Sitar, Najnovejša muzejska zbirka, Dnevnik 8. okt. 1987.

Pšč