Primorski slovenski biografski leksikon
SULIČ Ivan, vojak pisec, r. 24. avg. 1920 v Prvačini, u. v prometni nesreči pri Podnanosu 23. maja 1969. Oče Ivan, kmet, mati Marija Gregorič, gospodinja. Osn. š. v domačem kraju, po šolanju je opravljal različna priložnostna dela (npr. pri železnici). 1940 je pričel služiti vojaški rok na Sardiniji, ko je bil jan. 1943 premeščen v Bologno, se je na poti odločil za pobeg domov in od tod v partizane. Postal je borec-mitraljezec v Južnoprimorskem bataljonu (kasneje brigadi »S. Gregorčiča«). Udeležil se je pohoda v Beneško Slov. in goriške fronte. Svoja part. doživetja do kapitulacije It. je popisal v knjigi Rafali za svobodo (Lj. 1978), ki je izšla posmrtno. S. se je kot borec izkazal s pogumom in sposobnostjo. Pri Gradnikovi brigadi je kmalu napredoval in tako je dosegel položaj brigadnega polit. komisarja (apr.-avg. 1944), namestnika (sept. 1944) in komandanta brigade (sept.-jan. 1945). Po vojni je ostal v vojaškem poklicu, dokončal sred. š. in vojaško akademijo. Upokojen je bil kot polkovnik in komandant brigade. Deloval pa je še pri teritorialni obrambi in bil načelnik štaba prim. cone; na službenem potovanju ga je doletela smrt. Pisal je spomine, ki so jih po smrti uredili v knjigo. Knjiga je bila nagrajena s Kajuhovo nagrado (1977) in kritika je sodila, da spominja že na pravo liter. delo: »Suličevi spomini so živopisna knjiga pričevanj, tako pristna, da se spreminja v dramatizirano delo« (Delo 26. febr. 1977). S-evo partizansko ime je bilo Iztok.
Prim.: Delo 23. in 27. febr. 1977; TV-15 3. mar. 1977; PDk 3. jun. 1978; S. Petelin, Gradnikova brigada, Lj. 1983, pass.; podatki S-eve soproge Milke (pismo z dne 6. jul. 1988).
B. Mar.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine