Primorski slovenski biografski leksikon
STOLFA Eugenio (ŠTOLFA Evgen), kmet in publicist, r. 30. dec. 1914 v Volčjem Gradu pri Komnu, u. na ruski fronti v zimi 1942–43. Oče Janez, mati Jožefa Švara. Izšel je iz slov. okolja, a se je brez poklica in ob pomoči fašizma ves priklonil italijanstvu. Odrekel se je Slov., toda z ruske fronte je sestri Mariji 21. nov. 1942 napisal pismo v slov. jeziku (v knjigi Karst objavljeno v it. prevodu). Že od mladih nog se je zanimal za zgod. svojega rodu in svoje izsledke je objavil v dveh psevdozgod. knjigah. 1939 je v Benetkah izšla I duchi longobardi del Foro Giulio (Joannes Dux) (ponatis 1968 v Milanu); postumno pa. je izšla Karst! (Gli Astolfus) (Milano 1973); izid je oskrbela sestra Marija. - S. je Kraševec, ki bi bil predvsem rad Langobard. Iskanju izvora svojega rodu je namenil obe svoji knjigi. V knjigo Karst pa je vključen še dnevnik, ki ga je začel pisati 4. nov. 1939, ob 20-letnici it. zmage v prvi svet. vojni, in ga zaključil 25. sept. 1940, pred odhodom k vojakom. Dnevnik odseva dogajanje na Krasu v letih pred drugo svet. vojno, S. jih opazuje z očmi privrženca italijanstvu. Dnevnik je obenem tudi družinska kronika. Bistvena sestavina S-ovih knjig je tvegano in nekritično meditiranje o etimologiji njegovega priimka, ki mu vidi korenine v langobardskem imenu Astolfo (to ime je nosil langobardski kralj iz sredine 8. stol.). Družina Stolfa izhaja po njegovem iz rodu istr. vojvode Ivana (za nekatere neposredne prednike ugotavlja, da so v 19. stol. zapisani kot Stolfa von Foro Julio, Domini Polae et Castri Joannis). Transformacija imena Astolfus je po njegovem plod vpliva nemščine (nem. Stolff, vulgarno Stolfa). S. sledi priimku Astolfus in družinam, ki so ga nosile (v različnih variantah, npr. Aistolfus, Haistulfus, de Stolphe, Hastolfus, Stolff), od 8. do 19. stol. S. je vzpodbujalo tudi arheol. bogato okolje, v katerem je živel, npr. domači Volčji Grad s prazgod. kaštelirjem in rimskimi ostalinami (ime kraja prihaja od rimskega rodbinskega imena Volcia, ki je zapisano na nagrobnem spomeniku), Vojščica s prazgod. gradiščem (S. izvaja ime iz lat. Avesica), Komen (S. izvaja ime kraja iz lat. Cominianus). Za Ivanji Grad (Castrum Johannes) pa sodi, da je v njem po 804 živel istr. vojvoda Ivan, udeleženec rižanskega placita.
Prim.: B. Marušič, PDk 9. jun. 1974; S. Crise, Picc. 15. febr. 1974; podatki žpk. ur. Komen.
Svd.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine