Primorski slovenski biografski leksikon

STEPANČIČ Nicefor (Nice), trgovec, fotograf-amater, r. 18. mar. 1867 v Temnici pri Kostanjevici na Krasu, mlajši brat Henrika (gl. čl.), u. 5. febr. 1934 v Temnici. Oče Franc, veleposestnik in župan v Temnici, mati Ana Šauer iz Vrtojbe. Šolal se je v Gor., a je pri maturi padel iz slov. Zelo prizadet, da ga je odklonil njegov najljubši profesor, ni šel k popravnemu izpitu in je tako ostal brez mature. Zaposlil se je pri znani veletrgovini s kolonialnim blagom Pipan & Co. v Trstu, ul. Commerciale 3 (ustanovljeni 26. jul. 1879, delujoči od 1876), pri kateri je že od 1882 služboval njegov brat Gracijan (kasnejši podravn. Tržaške posojilnice in hranilnice). Ko je Gracijan 23. nov. 1897 sam postal lastnik firme, je Nice prevzel njegovo mesto »prokuratorja«. Pod vodstvom bratov Stepančič je podjetje uspešno delovalo do vojne in nato do nastopa faš., prenehalo pa je po požigu Narodnega doma. 1924 se je S. vrnil v Temnico in se naselil pri družini nečaka Vladimira, naslednika očeta Tineta na novi domačiji. Tu je ostal do smrti. - Njegove fotografije, ki jih hrani družina v domačem arhivu, segajo v čas od 1894 do 1914. Ohranjene slike s konca prejšnjega stol. so za slov. amatersko fotografijo izjemnega pomena. Narejene so bile s takrat moderno in kakovostno opremo in se odlikujejo po dobri tehnični izvedbi ter po odličnem čutu za kompozicijo. S. je dobro obvladal gibanje, znal je ujeti portret v sproščeni drži. S svojo motiviko, ki obsega izvirne drobce iz naše kronike, predstavlja njegova zapuščina dragoceno gradivo za zgod. našega Krasa. Nekaj njegovih fotografij: kraški motiv (1894); trž. pristanišče (1902); škof Strossmayer v Rogaški Slatini (1903); gradnja Narodnega doma v Trstu (1903); komenski cestni odbor (1903); Gregorčičevo slavje na Vrsnem (1908); kraljeva smreka v Trnovskem gozdu (1908); romarji na Sv. gori; planinci na vrnitvi z Učke; fotograf z mehovko na stojalu itd.

Prim.: Podatki nečakinje Henrike (Rike) Stepančič-Adamič; M. Kambič, Iz starih fotografskih albumov - Nicefor Stepančič (1867–1934), Kron 1986, 1–2, 89–93; slike hrani družina v Temnici.

T. Simčič

Simčič, Tomaž: Stepančič, Nicefor (1867–1934). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi946770/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Primorski slovenski biografski leksikon

STEPANČIČ Nicefor, fotograf, r. 18. mar. 1867 v Temnici pri Kostanjevici na Krasu, u. 5. febr. 1934 prav tam. Oče Franc, posestnik, mati Ana Šauer, gospodinja. Po osn. š. je nadaljeval šolanje na gimn., vendar ni maturiral postal je posloven človek. Z bratom Gracijanom sta v Trstu vodila znano uvozno izvozno firmo J. Pipan. Vendar bolj kot trgovec je S. znan kot amaterski fotograf. Njegove fotografije segajo v čas od približno 1894 do 1914, sodijo v najzgodnejši čas slov. amaterske fotografije. Odlikuje jih dobra tehnična izvedba in izreden čut za kompozicijo. Fotografska zapuščina S je dragoceno gradivo za lokalno zgod. Krasa in širše Primorske. Njegova odlika je tudi v tem, da je vse posnetke dokumentiral z datumom, svojim podpisom (začetnice) in osnovnim opisom posnetka. – Njegovi sorodniki (pranečakinji) so doma na Krasu ohranili večino njegovega dela kot tudi fotoaparat (znamke MURER'S EXPRESS-NEWNESS), s katerim je delal.

Prim.: Podatki ž. u. Vojščica pri Kostanjevici na Krasu; Kron. 34/1986, 89–93; 150 let fotografije na Slovenskem 1839–1919. Lj. 1989.

Les.

Leskovec, Ivana: Stepančič, Nicefor (1867–1934). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi946770/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (16. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 20. snopič Dodatek M - Ž, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1994.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine