Stepančič, Milena (1932–)

STEPANČIČ Milena, prof. likovne vzgoje in slikarka, r. 19. maja 1932 v Zgbu, živi v Solkanu. Oče Jože Repovž, strojnik, mati Milica Kokalj. Osn. š. v Litiji, učiteljišče v Lj., kjer je maturirala 1953. Službovala je nato v Globodolu in na Selih pri Šumberku, od 1956–58 je študirala risanje in ročna dela na Višji pedag. š. v Lj. Od 1958–60 je učila V Zadlogu, potem v Gor. Brdih (Cerovo, Kojsko, Podsabotin). Od 1966 dalje je zaposlena na osn. š. Dobrovo, najprej kot učiteljica likovne vzgoje, 1981 pa je postala ravn. in opravlja to službo še danes. Medtem je študirala na Pedag. fak. na Reki na odd. za likovno vzgojo in likovno umetnost, dipl. pa 1984 z nalogo Videmski opus Tiepola in njegov pomen za poznobaročno beneško slikarstvo. - Slikovito okolje Gor. Brd jo je zamikalo, da se je v prostem času začela predajati risanju, grafiki in slikanju. Zanimajo jo tamkajšnji gričevnati svet, tradicionalna vaška arhitektura, svojstvene oblike starih trt, barvne spremembe narave v različnih letnih časih. Če so njena zgodnja dela še nekoliko ilustratorska, pa se je kasneje začela »razpoloženjsko poglabljati v to pokrajino in še posebno v človekove sledove v njej: pristna domačija in oblikovanje same ledine. Tako je začela spletati zgodbo o človeku in njegovi usodi v tem nemirnem okolju« (Milko Rener). Miroslav Slana pa je o slikah S-eve zapisal, da »detajli njenih olj niso izdelani, da je nanos barve lahkoten in ponekod daje videz reliefnosti, podobe pa izražajo kot celote likovno urejenost«. Slikarka se je v kasnejšem razvoju osvobodila predmetne utesnjenosti, srečanje s slikarstvom Silvestra Komela (PSBL II, 113–14) pa jo je opogumilo k ustvarjanju vtisov brezmejnega prostranstva »in jo spodbudilo k nadaljevanju in k iskanju samostojnega izraza izključno v sozvočju barve in svetlobe« (M. Rener). - Razstavljati je začela razmeroma pozno, 1980, ko se je samostojno predstavila v Mrbu, osebne razst. pa si sledijo takole: Šmartno (1980), Lj. (1981), Gor., Poggibonsi, Krmin (1982), Ločnik (1983), Rogaška Slatina (1986), Mrb, Lj. (1987). Sodelovala je na naslednjih skupinskih razst.: Gor. (1981, 1982), Gradišče ob Soči (1982), Špeter Slovenov (1984, 1985), Šmartno (1985), Reka, Lipovac (1986), Lj., Opatija, Nova Gor. (1987).

Prim.: Osebni podatki; Milena Stepančič. Razstava olj in grafik, Mrb. 1980; Večer 3. maja 1980; vabilo osebne razst. v Šmartnem, 1980; PrimN 13. jun. 1980; Dnevnik 1. sept. 1980; Milena Stepančič. Olja, risbe, grafike, Klub kult. in znanst. delavcev, Lj. 1981; depliant osebne razst. Kulturni dom Gor., 1982; Milena Stepančič. Olii, disegni, grafici, Poggibonsi 1982; Milena Stepančič, Comune di Cormons, 1982; Picc. 13. nov. 1982; 22. jan. 1983; vabilo na osebno razst. v zdravilišču v Rogaški Slatini, 1986; Muhamed Fejzić. Krunoslav Kern. Grujica Lazarević. Milena Stepančič. Djurdja Vilagoš, Gal. Juraj Klović, Rijeka 1986; Večer 18. mar. 1987; Milena Stepančič in Blanka Stepančič, Gal. Krka, Lj. 1987; vabilo osebne razst. v poslovni stavbi Slovenija-les trgovina, Lj. 1987; Glasilo DO Slovenija-les 23. sept. 1987; Muhamed Fejzić, Krunoslav Kern. Grujica Lazarević. Milena Stepančič. Djurdja Vilagoš, Umjetnički paviljon Juraj Šporer, Opatija 1987; NL (Rijeka) 15. sept. 1987.

M. V.