Stepančič, Henrika (1900–?)

STEPANČIČ Henrika, por. ADAMIČ, kulturna delavka, r. 4. okt. 1900 v Buzetu, živi v Trstu. Oče Henrik, pravnik in sodnik (gl. čl.), mati Melanija Barilli, gospodinja. Osn. š. z domačim učiteljem v Buzetu (1905–07), nato v šolskem domu v Gor. (1907–11), tukaj kot hospitantka slov. gimn. (1911–14) in nem. licej (1914–15), 6. razr. nem. liceja v Gradcu (1916–17), tukaj tudi trg. tečaj (1917–18). Na Drž. zavodu za zaščito mater in dece v Lj. (1928–15. jan. 1930) je dosegla diplomo za zaščitno medic. sestro. Službovala je v Domu materinskega udruženja v Bgdu (1930–32), nato na okraj. glavarstvu Maribor-desni breg od 1932 do 1941. Po nem. okupaciji je pribežala v Lj. in bila brez zaposlitve. 1942 se je poročila s trgovcem Josipom Adamičem, bratom slov.-amer. pisatelja Louisa Adamiča. Po vojni se je z družino preselila v Koper, 1954 v Trst. - Pisati je začela 1912 v Gor. in napisala veselo igro Preizkušnja in roman Usoda, a sta se izgubila. 1949 je napisala igro-skeč Dedek Mraz, ki so jo igrali v koprskem gledališču šolarji, igralec Pertot in učiteljica Sonja Abram. V samozal. je izdala 1964 v Trstu mladinsko povest Majica (psevd. Rika-Mela), v kateri je ob moški majici prikazala življenje slov. družine v Trstu in na počitnicah v Gradežu. Pripovedovanje je živahno in zabavno. 1971 je na enak način izdala igro Dva junaka. 3 dejanja in privesek (75 str.). To je razgibana otroška burka, v kateri sta junaka Pavliha in Miha, prvi ima kolešček narobe, potem se mu uredi, drugi ne vidi, na koncu ozdravi. Družbo jima delata živahni deklici Polonca in Milenka. V igri je veliko značajske, besedne in položajne komike. Knjigo je posvetila materi in očetu. »Starinska humoreska« Župnikov puran je izhajala kot podlistek v PDk (20. - 27. jul. 1982, podpis H. S.). V njej opisuje domačo družino v Buzetu, kjer je bil oče sodnik, mesto in nekaj meščanov. Osrednji dogodek je večerja, ki jo pripravi mati z župnikovim puranom; tega so za šalo izmaknili župniku in ga povabili na večerjo, ki je polna zabave in smeha. Dramatizirala je Fr. Milčinskega pod naslovom Gnezdo in so jo podali člani SSG Trst na RAITrstA. V rkp. ima: Paragraf srca, Stanovanjska stiska in Raketa (o stališču kult. elite do uprizarjanja operet) ter otroške zgodbice Ne boj se, mama!

Prim.: Osebni podatki; M. Jevnikar, Rika-Mela, Majica, LitV 1964–65, 58.

Adč.-Jem.