Primorski slovenski biografski leksikon

STEPANČIČ Edvard, slikar in grafik, r. 25. avg. 1908 v Trstu, živi v Beogradu. Oče Alojzij, mati Frančiška Intihar. Slikarstva se je učil v Monzi na Istituto di Belle Arti (1923–26), na akademiji v Benetkah (1927–28) ter na akademiji v Firencah (1929). Po umetn. izpopolnjevanju v Parizu, kjer je nekaj časa delal pri Fernandu Légerju, se je naselil v Bgdu. S. je v letih 1926 in 1929 pripadal slov. tržaški konstruktivistični avantgardi, ki jo je vodil Avg. Černigoj. V trž. konstruktivistični skupini (Gruppa Costruttivista di Trieste), kot se je imenovala, so bili še Thea Černigoj, futurist Giorgio Carmelich, Zorko Lah, Ivan Poljak in Ivan Vlah. S. je bil poleg Černigoja nedvomno najbolj samostojna umetn. osebnost in je ob temeljnem Černigojevem konstruktivističnem okviru poskušal iskati svojo pot tudi sam med it. avantgardo (Prampolini) in nem. Bauhausom (Moholy-Nagy). Ukvarjal se je z izdelovanjem konstruktivističnih lesorezov (najbolj abstraktnimi v skupini), konstrukcij iz različnih odpadlih gradiv (dinamične in barvne prostorske konstrukcije), s fotografskimi kolaži, scenskimi in kostumskimi osnutki. Svoje delo je predstavil v okviru konstruktivističnega oddelka 1. razstave Umetniškega sindikata in Umetniškega krožka jeseni 1927 v trž. Ljudskem vrtu. S svojimi izvrstnimi linorezi je sodeloval v avantgardistični reviji Tank (1927). Leta 1928 je sodeloval na natečaju za scenografijo za Kogojevo opero Črne maske in dosegel najvidnejši uspeh z izvirnimi konstruktivističnimi scenskimi osnutki, ki pa niso bili sprejeti. Njegov fotografski kolaž Scenska slika je bil istega leta predstavljen v Berlinu na razstavi slov. avantgardistične umetnosti ter objavljen v posebni št. revije Der Sturm (jan. 1929). Iz 1927–28 so znani njegovi konstruktivistični pasteli in akvareli, v katerih kaže, da se je približal zreli, bolj statični fazi abstraktnega konstruktivizma. Hkrati se je začel ukvarjati s fotografijo in dosegel vidne uspehe. Dela iz tega razdobja so bila predstavljena v okviru mednar. simpozija Soobstoj avantgard 1986 v Cankarjevem domu v Lj. Nekaj njegovih radikalnih fotografskih poskusov je prinesla lj. revija Ilustracija (1929). Redki konstruktivistični izvirniki iz 1927 in 1928 so se ohranili v zapuščini srb. avantgardista zenitista Ljubomira Micića. O S-evem delu v Bgdu ni nič znanega. Vse kaže, da po letu 1932 ni več nastopal v javnosti. Pač pa je v zadnjem času pokazal veliko zanimanja za ustvarjanje v videu in se je predstavil s svojim prispevkom skupaj z Mihom Vipotnikom na festivalu videa 1984 v Cankarjevem domu v Lj.

Prim.: Peter Krečič, Avgust Černigoj, Trst 1980, 17 in nasl.; Irina Subotić, Eduard Stepančić, Zenit i avantgarda dvadesetih godina, rkp., Bgd 1983, 149–50.

Kčč

Krečič, Peter: Stepančič, Edvard (1908–1991). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi946740/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (13. november 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine