Steinbaher, Koni (1940–)

STEINBAHER Koni, predmetni učitelj likovne vzgoje, filmski ustvarjalec (animirani film) in kulturni delavec, r. 1. okt. 1940 v Zg. Prebukovju pod Pohorjem, živi v Izoli. Oče Henrik, kmet-delavec, mati Julijana Štefančič, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v Šmartnem na Pohorju. V Lj. je končal Šolo za oblikovanje - odd. za grafiko (1961). Na PA v Lj. je diplomiral na odd. za zgod. in likovno vzgojo (1964). 1964 se je zaposlil kot likovni pedagog na osn. š. Vojke Šmuc - Izola, kjer dela še danes. Njegova pot filmskega ustvarjalca se je začela že v času šolanja na sred. š. Vodil je kulturno umetniško društvo Samorastniki v dijaškem domu I. Cankar v Lj. in filmski krožek v okviru tega društva. Takrat je tudi posnel prvi amaterski film Umrl je zid. Pravo ustvarjalno delo pa se je začelo, ko se je zaposlil na osn. š. Vojke Šmuc v Izoli. Ustanovil je filmski krožek Zarja. Kot likovni pedagog je posvečal posebno pozornost filmu in filmski vzgoji. Za svoje mentorsko delo na področju filmske in likovne vzgoje je prejel več priznanj (obč. in republ. priznanja ter Zvezno priznanje za filmsko-vzgojno dejavnost v Somboru 1971). Ta priznanja so bila sad uspehov njegovih učencev-filmarjev na republ. in zvezni ravni. - V tem obdobju (1968) je postal programski vodja »filmskega gledališča« na Obali (Koper, Izola, Piran). Na Obali je gotovo prvi, ki je veliko storil za popularizacijo in za boljše poznavanje filmske umetnosti ne samo kot likovni pedagog, temveč tudi za širše občinstvo s publicistično dejavnostjo ter z organiziranjem in programskim vodenjem filmskega gledališča. - Ukvarjal se je tudi s slikarstvom. Imel je dve samostojni razstavi v hotelu Triglav v Kopru (1967 in 1968) ter dve skupinski razstavi likovnih amaterjev obalnega področja v Pokraj. muzeju v Kopru (1968 in 1969). Vse njegovo dela pa je bilo kasneje posvečeno animiranemu filmu. - 1969 je skupaj s sodelavci razvil filmsko delavnico v Kopru, kjer so nastali prvi slov. amaterski animirani filmi. S samostojnim delom na področju animiranega filma je začel v 70-ih letih. Prvi animirani amaterski film je bil Govornik, posnet 1970. Drugi animirani film, v katerem je že videti drugačen pristop in gledanje na tak film, je bil Figov list. V svojih filmih uporablja posebno tehniko – tehniko kolaža, ki tudi daje slog vsem njegovim animiranim filmom. S svojimi risankami prekinja tradicijo Disneyevega animiranega filma in s tem pokaže na druge razsežnosti in možnosti ustvarjanja. Tako bi lahko govorili že o »Izolski šoli« animiranega filma. Njegovo delo je bilo na začetku amatersko. V profesionalno produkcijo je stopil z animiranim filmom Telematerija, ki ga je posnel za Viba film (1974). - Glavne vsebinske poteze njegovih animiranih filmov pa so humor, satira in groteska, ki pomenijo njegovo gledanje in odziv na človekovo življenje in družbena dogajanja. V obdobju 1970–88 je posnel več amaterskih in profesionalnih animiranih filmov. Filmografija: Govornik (1970), Figov list (1970), Superman (1972), Močvirje, Agonija (1973), Telematerija (1974), Študent (1975), Prehitevanje (1976), Močvirje {1977), Vrata (1978), Kokon (1979), A (1980), Epidemija (1982), Vsiljivec (1983), Kamen (1984), Izmišljena zgodba (1986), Kače (1986–87). - S svojimi animiranimi filmi je sodeloval na festivalih animiranega filma doma (Celje, Zgb, Bgd) in v tujini (mednar. festival v Oberhausnu, Krakovu, Sorrentu, Tamperu, Bilbau, Atenah, Tokiu, Melbournu, Lucci). Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj (tri Priznanja Metoda Badjure v Celju; ena srebrna in dve zlati medalji Bgd za najboljši animirani film leta; 1976 nagrado Prešernovega sklada za dosežke na področju animiranega filma; priznanje Sveta festivala jsl. kratkometražnega filma za pionirsko delo na področju filmske animacije v SRS in za trajen doprinos jsl. kinematografiji ter nagrado obč. skupščine Izola).

Prim.: Osebni podatki; Katalog »I. retrospektiva animiranih filmov Konija Steinbaherja; Ekran, št 3–4/XXV (članek: I. Gedrih, M. Borčič, Kolaž, risba, ......: pogovor s K. Steinbaherjem).

Ivančič