Stari, Ivan (1890–1946)

STARI Ivan, politik, r. 11. okt. 1890 v Pulju, u. 4. mar. 1946 v Zgbu. V rodnem mestu je obiskoval osn. in ladjedelniško š. Postal je delavec v puljski ladjedelnici. Deloval je v sokolski organizaciji in v hrv. javnem življenju, ki se je pred prvo svet. vojno odvijalo v Pulju; aktiven je bil zlasti v Narodni delavski organizaciji (od 1907 dalje). Sredi 1914 je bil službeno prestavljen v Šibenik, kmalu pa se je vrnil v Pulj. Potem je bil vpoklican v avstro-ogrsko armado in konec vojne je dočakal na Dunaju v podoficirski š. Nov. 1918 se je vrnil domov in se vključil v razgibano javno življenje, ki ga je prinesla it. okupacija. Čeravno se je udejstvoval v delavskem gibanju, se tudi takrat ni priključil socialistični stranki. S. je bil nato v Pulju po okupaciji It. repatriant za Hrvate in Slov., ki so takrat zapuščali Pulj in se selili v Jslo. V svojem javnem delovanju se je opredeljeval za liberalno smer. Liberalni tabor istr. Hrvatov je v povojnem času sodeloval z istr. hrv. katoličani in primor. Slov. obeh nazorov v tržaškem društvu Edinost, ki je nato kot Jsl. nacionalna stranka nastopilo na parlamentarnih volitvah 1921. S. je takrat kandidiral, a ni uspel. Po odcepitivi gor. slov. katoličanov (jul. 1922) je ob ponovni reorganizaciji društva Edinost postal njegov podpreds. (skupaj z dr. M. Vratovićem), vendar ne za dolgo, saj se je konec 1922 tudi istr. del ločil od Edinosti in šel lastno pot. Še prej pa se je v okviru Edinosti ustanovil poseben istr. pododb., katerega član je bil tudi S. Čeravno je med hrv. Istrani vladalo veliko nesoglasja, so se vendar sporazumeli za skupen nastop v društvu Edinost, ki je bilo ločeno od tržaškega. Kasneje so se istr. liberalci ponovno približali Edinosti v Trstu, združitev je bila uresničena v začetku 1924. S. je bil v Edinosti aktiven, bil je tudi formalni izdajatelj in odgovorni ur. takratnega istrskega periodičnega tiska (Pučki prijatelj, Istarska riječ, Stara Naša sloga, Mladi Istranin, Narodni gospodar), sodeloval je v gosp. organizacijah (preds. Istarske posojilnice in podpreds. Gospodarskog društva v Baderni itd.) in pri društvu sv. Cirila in Metoda. V tem času je S. živel v Trstu. Jan. 1929 je bil obsojen na triletno konfinacijo na otoku Ponza. 1932 se je preselil v Zgb, kjer je nadaljeval z javnim delom. Po kapitulaciji Jsle in za časa NDH je bil dolgo časa nezaposlen. S. je deloval tudi publicistično (npr. E 15. jan. 1926, št. 15).

Prim.: E 17. jan. 1926 s sl.; I. Mihovilović, Istra 19. jan. 1933; M. Bertoša, Proština 1921, Pula 1972, 77; Kacinova, 1921–28 pass.; podatki D. Mandića iz Pulja (pismo 8. sept. 1988).

B. Mar.