Starc, Milan (1917–1980)

STARC Milan, zdravnik, javni delavec, r. 29. jun. 1917 na Kontovelu pri Trstu, u. tam 11. sept. 1980. Oče Anton, poštni uslužbenec, mati Amalija Prašelj, gospodinja. Po osn. š. na Proseku je študiral v Malem semenišču v Gor., na gimn. v Tolminu, po njeni ukinitvi v Portogruaru, končal pa na Liceju Petrarca v Trstu. Po maturi se je vpisal na Medic. fak. v Padovi in študiral tu 4 leta, istočasno je aktivno delal v protifaš. organizaciji TIGR, hodil v Jslo na sestanke, prenašal liter., 1940 pa se je z begom v Jslo rešil II. trž. procesa od 1. do 13. dec. 1941, na katerem je bil obsojen v odsotnosti na 30 let ječe V Bgdu je nadaljeval študij medicine (1941–44) in 1944 doktoriral. Istočasno je od maja 1943 do 10. nov. 1944 delal v bgd. bolnišnici na Sodnem oddelku. Ob nem. zasedbi Bgda se je umaknil v notranjost Srbije in v Bosno, kjer je navezal stike s part. Nemci so ga prijeli in izpustili, ker ga niso poznali. Vrnil se je v Bgd in študiral in delal pod tujim imenom. Po osvoboditvi mesta se je 10. nov. 1944 prostovoljno javil v JLA, bil na bojišču v Vojvodini in zadnje dni maja prišel s svojo enoto pod Triglav. Zbolel je in se mesec dni zdravil v Mrbu, potem je odšel v Bgd in prosil za odpust iz vojske. Poslali so ga v Vipavo v bolnišnico vojnih ujetnikov, največ Nemcev. Tu so ga 8. dec. 1945 zaprli in konec mar. 1946 obsodili na 14 mesecev zapora, češ da je ravnal z nem. vojnimi ujetniki kot s prijatelji, v bolnišnici je zadržal 93 nem. voj. ujetnikov in jim nudil zdravila, ki »bi bila lahko prišla v poštev za jsl. narode« (Zaliv 1980). Apr. 1946 so ga odpeljali v kazensko poboljševalni zavod v Kočevje, kjer je ostal poldrugi mesec. Sredi 1946 se je vrnil domov in v Sieni nostrificiral diplomo, 1948 so ga končno vpisali v Zdrav. zbornico v Trstu. Najprej je delal v trž. bolnišnici, od 1960 pa je kot pogodbeni zdravnik INAM vodil lastni ambulanti na Opčinah in Proseku. Pridobil si je velik ugled, ker je znal z bolniki ravnati in jih zdraviti tudi z besedo. - S. se je že v dij. letih pridružil slov. mladini, ki si je na skrivnih sestankih krepila narodno zavest in vodila protifaš. osvobodilno gibanje. Posebno aktiven je bil kot študent v Padovi v organizaciji TIGR. Po vojni se je pridružil Slov. skupnosti (SSk) in bil pri vsakih volitvah njen kandidat. Kot človek je bil zelo dober, socialno čuteč, nesebičen, demokrat, ves predan svojim bolnikom in potrebnim. Svoj zapor je opisal v spominskem članku 430 dni razmišljanja za rešetkami (Zaliv 1980, št. 3–4, 172–81. – Pisatelj Fulvio Tomizza ga je vzel za model enega izmed junakov v romanu »L'amicizia« (1980).

Prim.: Žup. urad Kontovel; J. Koren, Dr. M. S., PDk 13. sept. 1980 s sl.; Ob smrti M. S., NL 18. sept. 1980; M. Jevnikar, M. S., KolGMD 1982, 62–63 s sl.; D. Sardoč, Tigrova sled, Trst 1983, 126, 279.

Jem.