Primorski slovenski biografski leksikon

STANIČ Ivan, mikolog, r. 9. jan. 1900 v Kanalu ob Soči, pismonoši Ivanu in babici Tereziji Berlot, u. 25. avg. 1976 v Lj.; brat Cirila S. (gl. čl.); osn. š. je obiskoval v roj. kraju 1906–10, slov. gimn. 1910–15 v Gor., maturiral v Lj. 1920 ter dobil službo na pošti v Lj. Ker je bil vesten, sposoben in vztrajen, si je z raznimi tečaji, dopolnilnimi in strok. izpiti v Lj. in Bgdu izboljšal položaj ter sklenil službovanje kot šef odseka za zgradbe pri Direkciji PTT v Lj. 1957. Zaradi sodelovanja z OF je bil od dec. 1943 v taborišču Dachau. Od mladosti dalje se je zanimal za rastlinstvo, prav posebej za gobe, za domače izraze in narečne besede, katere je vestno zapisoval, beležil je najdišča in imena gob. Iz prakse in zbrane obsežne domače in tuje liter. si je osvojil bogato znanje in spoznavanje užitnih, neužitnih in strupenih gob. 1961 je sodeloval pri ustanavljanju mikološke (gobarske) sekcije Prirodosl. društva Sje in 1970, ko se je sekcija osamosvojila in preimenovala v Mikološko društvo Sje. S. je bil med najaktivnejšimi člani društvenih samoupravnih teles; nad 15 let je vodil delo determinatorja gob, ki so jih prinašali gobarji iz vseh predelov Sje, zamejstva in drugih jsl. območij. Organiziral je lj. seminarske večere, ki so zasloveli po vsej državi, ter sodeloval na osrednjih in krajevnih razstavah gob. Več let je priobčeval strok. članke o gobah v Proteusu, odlično pa je sodeloval pri pripravi in izdaji knjige Gobe (1965, 146–284) kot soavtor z V. Petkovškom. Prizadeval si je za razčiščenje slov. gobarske terminologije; pri Mikološkem društvu je ustanovil in vodil skupino, ki je zbrala slov. in lat. imena za 570 vrst gob. Tako je nastala v sodelovanju z Zlato Stropnik in Dušanom Vrščajem publikacija Seznam latinskih in slovenskih imen za gobe, doslej najdene in poimenovane v naših krajih (MDS v Lj., 1972, 19), ki obsega 570 vrst. Skupaj z mikologinjo M. Tortićevo iz Zgba je proučeval areale za okoli 100 vrst mikofitov in vnašal podatke na ustrezne fitogeografske oz. horološke karte. Na 37. rednem občnem zboru je Prirodosl. društvo Sje S. izvolilo za častnega člana (1972), Mikološko društvo ga je izvolilo za častnega preds., Gobarska družina Ljubljana pa je po njegovi smrti imenovala vsakoletne tradicionalne prireditve ter tekmovanja v spoznavanju gob Staničev memorial. Svojo bogato knjižnico je zapustil Zvezi gobarskih družin Sje; obsega 123 knjig, zapisov, rokopisov in raznih zbirk.

Prim.: Proteus 35, 2, 1972–73, 75–76 s sl.; 40, 1, 1977–78, 29–30 s sl.; družinski arhiv v posesti Cirila Staniča.

Adč.

Adamič, France: Stanič, Ivan (1900–1976). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi946570/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. december 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine