Stanič, Ciril (1904–2003)

STANIČ Ciril, gradbenik, projektant, r. 24. jul. 1904 v Kanalu ob Soči pismonoši Ivanu in babici Tereziji Berlot; brat Ivana St. (gl. čl.). Osn. š. je obiskoval v roj. kraju 1911–15, ob vstopu It. v prvo svet. vojno so družino preselili v Trnovo v Lj., kjer je dokončal osn. in niž. sred. š. z malo maturo 1920 ter sred. strojno in gradbeno š. 1921–25. Prakso in specializacijo je opravil v operativnem delu pri obnovi elektrarne v Žireh in pri rekonstrukcijah cest v škofjeloškem okraju 1926–28. Po zaposlitvi na banski upravi Dravske banovine in nato pri gradbenem uradu mestne občine Lj. je do druge svet. vojne (1929–41) vodil odseke gradb. del mestne cestne mreže ter sodeloval pri asfaltiranju glavnih prometnic v centru mesta. Kot organiziran aktivist OF je sodeloval v raznih ilegal. akcijah ter kot ilegalec in udeleženec v NOV 1941–45. Po osvoboditvi je vodil Upravo cest v lj. občini do 1952, nato je do upokojitve 1958 sodeloval pri projektiranju in izgradnji avtoceste Lj.-Zgb, v vmesnem času je kot prostovoljec sodeloval pri obnovi Črne Gore, Kosova in Hercegovine 1947–49, pri obnovi planinskih postojank ter izgradnji telesnokult. objektov do konca 1986. Prizadeval si je za vodno-gosp. ureditev Lj. barja ter v ta namen izdelal načrt za tretji odvodnik iz barja, ki naj bi skupaj z drugimi prometnicami presekal Golovec. Kot projektant, operativec, nadz. ali izvajalec je sodeloval pri urejanju več kot sto cest in ulic v mestu in okolici. Projektiral in gradil je telovadni dom Partizana v Trnovem, igrišča v Želimljah, Turjaku, Karlovici, Robu, Zalem Logu, na Črnem Vrhu, Tomišlju, Notranjih Goricah in drugod. Že od 1918 je bil član Sokola, sedaj TK Partizana v Trnovem, odb. Planinskega in Ribiškega društva. V medvojni Jsli je bil aktiven član uprave Društva (in zveze) tehnikov Jsle, po drugi vojni pa član uprave Zveze gradb. inž. in tehnikov Sje, Zveze inž. in tehnikov Sje in Jsle ter Zveze urbanistov Jsle, upravnik Doma IT Sje v Lj. ter član, tajn. ali preds. številnih gradb. komisij ali odb. v kraj., obč. in republ. pomenu, med drugim preds. cestne sekcije Zveze gradbenih IT Sje 1959–66 in preds. Društva za ceste SRS 1966–7 J. - Publicistično delo obsega nad 400 člankov, razprav, prikazov in projektov, ki so bili objavljeni v GradbV, Novi proizvodnji, GospV, Naših cestah, v Cestah in mostovih, IT Novinah (Bgd), Put i saobračaj (Bgd), v Komunalcu, Delu, Dnevniku, Tribuni, PDk, Dolenjskem listu, Avto-moto reviji, Naši Komuni, PV, Ribiču, Dogovorih. Pisal je predvsem o cestah in mostovih (Cestni problemi Slov. Prim. s slikami, GradbV 1966, 2, 37–39; Cesta kot reka deli mesto, Delo 6, 1965, 245, 5; Problemi prometa in vzdrževanje vozlišč, GradbV 1981, 12, 253–59), o vodnih regulacijah in urejanju barja (Problem Ljubljanskega barja, Delo 1984, 11/8, 23; Predlog za gradnjo vzhodnega prometnega koridorja-prekopa skozi Golovec, GradbV 1980, 2–3, 47–53 s slikami), o urbanizmu (Funkcija, objekt, okolica in lokacija, NRazgl 1964, 6, 119; Regulacija Prešernove ceste, GradbV 1966, 3, 61–63; Tivoli včeraj, Tivoli danes in nikdar več, Delo 1982, 153, 26), o ribištvu (Reke, potoki, studenci, ponikovalnice, ribniki, močvirja in mokrice, Zbornik občine Grosuplje 13, 1984, 53–62 s skicami), o planinstvu, telesni kulturi in družb. vprašanjih. Za svoje delo je prejel 39 odlikovanj, priznanj, diplom, plaket, znakov in pohval, tudi Red dela z zlatim vencem 1980.

Prim.: GradbV 1974, 150 s sl.; Dnevnik 31. dec. 1986; Gradjevinar 1980, 5, 225; Ribič 9, 1980, 248 s sl.; Nova proizvodnja 1974, 5/6, 221; Življenje in tehnika 1980, 7/8, 26 s sl.

Adč.