Stanger, Uliks (1882–1973)

STANGER Uliks, politik, r. 13. jul. 1882 v Opatiji, u. 16. okt. 1973 prav tam. Oče Antun, mati Adelina Jeretić; stric dr. Andrija S. je bil odv. in dolgoletni župan v Voloskem. Gimn. je obiskoval na Sušaku, med študijem prava na Dunaju je sodeloval v študentskem gibanju. Po promociji se je naselil v Trstu in bil odv. pripravnik v pisarni dr. U. Filinića (Fillinich). Udeleževal se je slov. in hrv. javnega življenja v Trstu, bil je tajnik društva Dalmatinski skup in izdajal list Hrvatsko slovo (1911). Prvo svet. vojno je preživel v Trstu, nato pa se je preselil v Opatijo, kjer se je intenzivno vključil v polit. življenje istr. Hrvatov (društvo Edinost). Kot njihov zastopnik je konec apr. 1920 potoval skupaj z dr. J. Vilfanom in dr. K. Podgornikom v San Remo, kjer so preds. it. vlade Nittiju in mirovni konferenci izročili spomenico, s katero so protestirali zoper akcije it. nacionalistov, ker so se predstavljali kot edini zastopniki ljudstva JK; predlagali pa so tudi izvedbo plebiscita o bodoči polit. pripadnosti JK. Na pomladanskih parlamentarnih volitvah 1921 je nastopil kot kandidat. Da je lahko prišel v rimski parlament, mu je mesto odstopil dr. Vilfan (izvoljen v poreškem okrožju), ki je bil izvoljen tudi v gor. okrožju (S-jev mandat potrjen šele dec. 1921). V poslanski zbornici je bil član komisije za izobraževanje in umetnost. Tesno je sodeloval s slov. parlamentarci (Besednjak, Lavrenčič, Šček in Vilfan). Na naslednjih parlamentarnih volitvah (1924) ni bil izvoljen. Opravljal je nato odv. prakso, po nekaj letih se je odločil za emigracijo v Jslo, kjer je v Splitu nadaljeval z odv. poklicem. Apr. 1941 se je poročil. Vključil se je v NOB in bil član prve vlade (R Hrvatske). Po vojni je vodil Jadranski inštitut (sedaj Zavod za povijesne i društvene znanosti JAZU) na Reki. Priimek pišejo tudi kot Štanger ali Stangher.

Prim.: Kacin 1921–28 pass.; A. Rejec, JKol 1971, 187–93; C. Rinaldi, I deputati del Friuli-Venezia Giulia a Montecitorio dal 1918 alla Costituente 2, Trieste 1983, 673–74; pismo Zavoda za povijesne i društvene znanosti JAZU z Reke (1. sept. 1988).

B. Mar.